(okrožno sodišče, višje sodišče) Sodišče prve stopnje je s sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, njuna mladoletna otroka zaupalo v varstvo in vzgojo tožeči stranko kot materi, tožencu kot očetu pa naložilo plačevanje preživnine.
Toženec je v pritožbi navajal, da je prejel tožbo in poziv naj odgovori na tožbo, hkrati pa mu je bilo vročeno vabilo na glavno obravnavo, pri čemer se je zakonski rok za odgovor na tožbo iztekel po dnevu razpisanega naroka. Odgovor na tožbo je toženec podal v zakonskem 30-dnevnem roku, glavne obravnave pa se ni mogel udeležiti in se je tudi opravičil ter sodišču predlagal preložitev. Ker sodišče naroka ni preložilo, mu je bila kršena pravica do sodelovanja v postopku. Glavna obravnava se je opravila še preden je imel toženec sploh možnost odgovoriti na tožbo, zaradi česar tožencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in se ni mogel izjaviti o vseh navedbah in predloženih dokazih tožeče stranke in podati svojih navedb in dokaznih predlogov.
Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in ocenilo, da toženec utemeljeno opozarja, da mu je bila s postopanjem sodišča prve stopnje odvzeta možnost sodelovanja v postopku. Kot izhaja iz spisovnih podatkov, je v tej zadevi sodišče določilo narok za glavno obravnavo in istočasno tožencu poleg vabila na obravnavo vročalo še samo tožbo ter poziv za odgovor na tožbo. Glavna obravnava je bila opravljena in zaključena v odsotnosti toženca ter istega dne izdana in razglašena tudi sodba, ki se izpodbija s pritožbo.
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe navedlo, da je predlog toženca za preložitev naroka zavrnilo in glavno obravnavo opravilo skladno z določbo 282. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v njegovi nenavzočnosti, češ da je bilo nanjo pravilno vabljen, opravičljivega razloga za preložitev pa ni izkazal. Vendar pa zaključek, da je bil toženec na obravnavo pravilno vabljen, ne drži. Glede na ugotovljeni dan prejetja vabila in dan glavne obravnave tožencu ni bil zagotovljen minimalni 15-dnevni rok za pripravo na glavno obravnavo, kar je v nasprotju z 2. odstavkom 280. člena ZPP, ki tak rok določa. Zato ni mogoče šteti, da je bil v redu povabljen in zato tudi ni bilo pogojev za opravo glavne obravnave v odsotnosti tožene stranke.
Obenem seveda drži tudi očitek, da je bila glavna obravnava razpisana pred iztekom zakonskega 30-dnevnega roka za odgovor na tožbo, kar pa bi smelo sodišče storiti le izjemoma, če to zahtevajo posebne okoliščine, iz spisovnih podatkov pa kaj takega ne izhaja. Ker je sodišče prve stopnje obravnavo kljub temu opravilo, na njej izvedlo dokaze in nato izdalo sodbo, je s tem kršilo načelo kontradiktornosti in je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero mora pritožbeno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti (tako tudi odločbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 218/2005 in II Ips 634/2005).
Že upoštevaje navedeno je bilo potrebno utemeljeni pritožbi ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti v celoti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
