Zainteresirana javnost je zakon, ki bi celostno urejal področje duševnega zdravja pričakovala 15 let. Pri pripravi zakona so bile upoštevane smernice in priporočila številnih mednarodnih dokumentov.
Duševne motnje so med vsemi boleznimi v najbolj strmem porastu. Po predvidevanjih se bo ekonomsko breme zaradi duševnih bolezni iz sedanjih 10% do leta 2020 dvignilo na 15% in s tem preseglo stroške v zvezi z koronarnimi boleznimi.
Cilji Zakona o duševnem Zdravju (ZDZdr) so predvsem varstvo pravic oseb z motnjami v duševnem zdravju, hkrati pa celostna obravnava bolnikov s hudimi oblikami duševnih motenj, kateri potrebujejo po odpustu iz psihiatrične bolnišnice pomoč pri rehabilitaciji, usposabljanju in vključevanju v vsakdanje življenje.
Zakon določa sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja, nosilce oziroma nosilke te dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi.
Zakon ščiti dostojanstvo oseb z duševno motnjo in prepoveduje kakršno koli obliko zapostavljanja na podlagi duševne motnje.
Opredeljena je mreža izvajalcev, ki izvajajo programe in storitve za duševno zdravje v okviru javne službe (4. člen).
Podrobno so v II. poglavju opredeljene pravice oseb v oddelkih pod posebnim nadzorom. Posebni varovalni ukrepi, obravnavani v III. poglavju so dovoljeni le, kadar je ogroženo življenje osebe z duševno motnjo ali življenje drugih, huje ogroženo njeno zdravje ali zdravje drugih ali z njim povzroča hudo škodo sebi ali drugim, in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim ukrepom (29. člen).
Pravice, ki se zagotavljajo osebi v oddelku pod posebnim nadzorom in varovanem oddelku, so: pravica do dopisovanja in uporabe elektronske pošte, pravica do pošiljanja in sprejemanja pošiljk, pravica do sprejemanja obiskov, pravica do uporabe telefona, pravica do gibanja in pravica do zastopnika. Pravici, ki se zagotavljata osebi v nadzorovani obravnavi, sta: pravica do gibanja in pravica do zastopnika.
Pri hudih duševnih motnjah je včasih potrebno sprejeti osebo na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, za kar zakon zahteva sklep sodišča. Lahko je sprejeta tudi pred sklepom sodišča, če je to zaradi narave bolezni nujno potrebno.
Zakon določa postopke pred sodiščem, kjer ščiti osebe z duševno motnjo tako, da predpisuje obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma odvetnica. Postopki pred sodiščem po tem zakonu so nujni, javnost pa je v njih izključena.
Zdravljenje oseb mora potekati v skladu s strokovno preverjenimi metodami in mednarodno priznanimi standardi. V določenih primerih zakon dovoljuje posebne metode zdravljenja, ki so zdravljenje z elektrokonvulzivno terapijo, hormonsko zdravljenje in uporaba psihotropnih zdravil v vrednostih, ki presegajo največji predpisani odmerek. Posebne metode je možno uporabiti le, če v to privoli zdravljena oseba oziroma njen skrbnik in je to nujno potrebno za njeno zdravljenje.
O uporabi posebnih metod zdravljenja odloča zdravniški konzilij, ki ga za vsak primer posebej imenuje direktor psihiatrične bolnišnice. Zdravniški konzilij je sestavljen iz najmanj treh psihiatrov, od katerih najmanj eden ni zaposlen v psihiatrični bolnišnici, v kateri se oseba zdravi, in osebe ni zdravil.
Na podlagi zakona bo pripravljen nacionalni program duševnega zdravja, v katerem bodo zadeve natančneje operacionalizirane.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
