(okrožno sodišče, višje sodišče) Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je meritorno zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke in ji naložilo, da mora toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka.
Tožeča stranka se je poleg drugih razlogov pritožila tudi zaradi tega, ker naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj naj bi bilo sodišče prve stopnje ves čas postopka napačno sestavljeno oziroma je postopek vodila nepristojna oseba. Naroke za glavno obravnavo naj bi popolnoma samostojno vodila strokovna sodelavka, sodnika pa stranki nista sploh nikoli videli.
Pritožbeno sodišče je v smislu 346.a člena ZPP pridobilo sporočilo sodišča prve stopnje, iz katerega izhaja, da sodnik, ki je izdal izpodbijano sodbo, dejansko ni bil fizično prisoten na narokih za glavno obravnavo, temveč je narok opravila po predhodnih napotkih sodnika strokovna sodelavka. Takšne okoliščine pa že same po sebi pritrjujejo utemeljenosti pritožbenega očitka, da je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijane sodbe storilo očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
V skladu s 1. odstavkom 1. člena Zakona o sodiščih (ZS) izvajajo sodno oblast sodniki na sodiščih, pri čemer način izvajanja sodne oblasti v posameznih postopkih urejajo procesni zakoni. ZPP kot eno temeljnih načel vodenja pravdnega postopka ureja načelo neposrednosti (1. odstavek 4. člena ZPP), katerega bistvo je v tem, da sodno odločbo izda sodnik, ki je sodeloval na glavni obravnavi, na kateri stra stranki podajali trditveno podlago in na kateri so bili izvedeni posamezni dokazi.
Vse procesne določbe ZPP, ki urejajo potek glavne obravnave in izdajo sodbe, izhajajo iz predpostavke, da se glavna obravnava izvaja pred sodiščem, to je pred sodnim organom, ki izvaja sodno oblast. To načelo pa je lahko na glavni obravnavi zagotovljeno samo ob predpostavki, da je glavna obravnava vodena pred sodiščem v sestavi sodnikov, ki v skladu z zakonom izvajajo sodno oblast.
Iz sporočila sodišča prve stopnje je razvidno, da je dva naroka za glavno obravnavo opravila strokovna sodelavka brez prisotnosti sodnika, kateremu je zadeva bila dodeljena v sojenje. Po končanem naroku za glavno obravnavo pa je strokovna sodelavka tudi pripravila osnutek sodne odločbe, ki jo je podpisal sodnik.
V skladu z 2. odstavkom 54. člena ZS lahko strokovni sodelavci, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki, izvajajo tudi posamezna procesna dejanja v postopku. Zakon pri tem razločuje procesna dejanja, ki jih strokovni sodelavci izvajajo izven glavne obravnave od vodenja glavne obravnave. Izven glavne obravnave tako strokovni sodelavci lahko zaslišujejo stranke, priče in izvedence, pri čemer gre v teh primerih za eno od izjem od načela neposrednosti izvajanja dokazov na glavni obravnavi, ki jih ZPP ureja v 217. členu.
Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da pod vodstvom sodnika vodi glavno obravnavo v smislu 2. odstavka 54. člena ZS, pa ne pomeni, da bi glavna obravnava lahko potekala brez navzočnosti sodnika, saj je načelo neposrednosti, katero zagotavlja institut glavne obravnave, lahko udejanjeno le pred sodnikom, ki izvaja sodno oblast v skladu z zakonom. Zaradi opisane kršitve je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje v celoti razveljaviti.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
