c S

IZ SODNE PRAKSE: Odvetniška tarifa

28.05.2008 V nagrado za prvo obravnavo je všteta tudi priprava na narok, ki med drugim vsebuje tudi razgovor s stranko in seznanitev z dokaznim gradivom.

(okrožno sodišče) Zagovornik je v kazenskem postopku zagovarjal obtoženega, sodišče pa mu v izreku o stroških ni priznalo nagrade za dva posveta s stranko v priporu in nagrade za dvakratni pregled kazenskega spisa, saj naj za to ne bi obstajala pravna podlaga v Odvetniški tarifi.

V pritožbi je zagovornik navajal, da je sodišče prve stopnje neupravičeno zavrnilo priglašeno nagrado, saj naj bi šlo za samostojna dejanja odvetnika, katera so bila nujna za zagotovitev pravice do obrambe obtoženega. Zagovornik se je namreč moral z slednjim dvakrat sestati v priporu za pripravo obrambe na obravnavi, prav tako pa je moral vpogledati v spis in pridobiti določene podatke. Vpogled v spis se je nanašal na naknadno prispele podatke in listine ter se ni vršil neposredno pred narokom za glavno obravnavo.

Izvenrazpravni senat okrožnega sodišča se je v celoti strinjal s stališčem prvostopenjskega organa, kateri se je skliceval na tarifno številko 39 Odvetniške tarife (OT), saj so navedena opravila sestavni del priprav obdolženčeve obrambe in zato zajeta v njegovem zagovoru. Iz določila tarifne številke 39 OT namreč izhaja, da lahko odvetnik posebej obračunava storitve iz te tarifne številke, med drugim tudi posvet s stranko in pregled spisa, če gre za samostojne storitve in niso zajete v drugih tarifnih številkah. Iz vpogleda v tarifno številko 10 OT izhaja, da je pristop na prvo in zadnjo obravnavo ovrednoten 100 % več kot vsak nadaljnji pristop na nadaljevanje glavne obravnave. Navedeno razlikovanje v stroškovni postavki je nedvomno pripisati dejstvu, da se mora zagovornik za prvo in zadnjo obravnavo bistveno več pripravljati, saj se na prvi obravnavi podajajo ugovori pravne narave in zagovori obtoženih, na zadnji obravnavi pa zaključne besede strank. Že iz navedenega pa gre zaključiti, da je v nagrado za prvo obravnavo všteta tudi priprava na narok, ki med drugim vsebuje tudi razgovor s stranko in seznanitev z dokaznim gradivom. Iz navedenega razloga je sodišče povsem pravilno ravnalo, ko zagovorniku ni priznalo uveljavljeni del nagrade, saj v konkretnem primeru ne moremo govoriti o samostojnih storitvah, kar bi lahko bilo v primeru npr. ustavitve postopka pred razpisom naroka oziroma pred branjem obtožnega akta. Glede na navedeno je pritožba zagovornika neutemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti.

Pripravil: Igor Cek, odvetnik


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.