Po podatkih Policije da so najpomembnejši dejavniki hudih prometnih nesreč neprilagojena hitrost, nepravilna stran oz. smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilno prehitevanje.
Vozniki, ki bodo prekoračili najvišjo dovoljeno hitrost v naselju za več 30 kilometrov na uro, bodo tako po novem kaznovani z globo v višini najmanj 1000 evrov, devetimi kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornih vozil (32. člen). Podobna kazen čaka voznike, ki bi imeli v litru izdihanega zraka več kot 0,52 miligrama alkohola. Kaznovani bodo z 800 evri globe, desetimi kazenskimi točkami in odvzemom vozniškega dovoljenja (130. člen).
Globa za neuporabo varnostnega pasu bo po novem znašala 120 evrov, (83. člen) prav toliko tudi uporaba mobilnega telefona med vožnjo 72. člen). Po novem bodo kaznovani tudi pešci, ki ne bodo upoštevali rdeče luči na semaforju.
Novela uvaja tudi dodatno možnost odvzema oziroma pridržanja voznika zaradi najhujših prometnih prekrškov, ki so storjeni pod vplivom nedovoljenih substanc, predvsem pod vplivom alkohola.
Za najhujše prekrške je kot sankcija za kršitelja predviden tudi zaseg motornega vozila. To ureja novi 238.a člen, ki daje pravno podlago za zaseg motornega vozila, s katerim je storjen določen hujši prekršek, skladno s posebnim pooblastilom po tretjem odstavku 123. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Skladno s 123. členom ZP-1 se sme predmete, ki se po prvem in drugem odstavku 25. člena ZP-1 vzamejo, zaseči še pred izdajo sodbe o prekršku.
Gre za zaseg predmetov kot poseben procesni ukrep, ki ga odredi sodnik, ki vodi postopek o prekršku. S predpisi, ki določajo prekrške, pa se lahko pooblastijo prekrškovni organi, da smejo zaseči take predmete, kadar uradno zvedo za prekršek. Tedaj morajo ti organi zasežene predmete takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku, sodišče pa jih je dolžno takoj sprejeti razen, če ni v predpisu o prekršku drugače določeno.
V drugem odstavku novega 238.a člena je glede tega predvidena možnost, da se zaseženo motorno vozilo lahko hrani pri policiji vse do izdaje sodbe sodišča o prekršku. Določba pomeni, da se v primeru, ko je storilec zaloten pri storitvi hujšega prekrška (to pa so tisti, za katere je predpisana globa najmanj 250 evrov ter stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali prepovedi vožnje motornega vozila) sme storilcu na kraju prekrška zaseči motorno vozilo:
če je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekrške iz:
- d. točke sedmega odstavka 32. člena (prekoračitev za več kot 30 km/h s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju),
- d. točke devetega odstavka 32. člena (prekoračitev za več kot 40 km/h s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti zunaj naselja),
- e. točke desetega odstavka 32. člena (prekoračitev za več kot 50 km/h s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila),
- 130. (vožnja pod vplivom alkohola),
- 131. (vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi),
- 132. (odklon preizkusa alkoholiziranosti ali strokovnega pregleda) ali
-sedmega ali osmega odstavka 138. člena (pogoji za vožnjo motornega vozila); če je kljub prepovedi nadaljnje vožnje, nadaljeval ali ponovil prekršek zaradi katerega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja. Odredba prepovedi nadaljnje vožnje je poleg 132. člena določena tudi v 238. členu. Če torej kršitelj ne bo upošteval zakonite odredbe prepovedi nadaljnje vožnje, bo policist takšno motorno vozilo kot predmet prekrška začasno odvzel, saj v konkretnem primeru ukrepi usmerjeni zoper voznika niso bili učinkoviti.
Povečujejo se tudi pooblastila občinskim redarjem, ki lahko urejajo in nadzirajo promet na cestah subjektov samoupravnih lokalnih skupnosti in državnih cestah v naselju ter opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo (14. člen).
Zakon začne veljati 30. aprila, številni spremenjeni in novi členi pa imajo drugačne začetke uporabe, tako se začnejo uporabljati: najkasneje 1. oktobra 2009: tretji odstavek 138. člena ter 147., 149., 150., 151., 152., 154., 156., 157., 157.a, 158., 160., 162., 163., 172., 174. in 183. člen (do takrat se uporabljajo nespremenjeni 147., 149., 150., 151., 152., 154., 156., 157., 158., 160., 162., 163., 172., 174. in 183. člen); 1. januarja 2010: 128.a, 139., 159., 173. (razen petnajstega odstavka) in 177. člen. (do takrat se uporabljajo nespremenjeni 128., 139., 159., 173. in 177. člen); 19. januarja 2013: peti do deveti odstavek 146. člena (do takrat se uporabljajo nespremenjeni peti do osmi odstavek 146. člena)
Novela tudi razveljavlja 16. člen Pravilnika o vozniškem izpitu in v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktivo 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih.
Pripravil: Toni Tovornik
Brezplačen dostop do čistopisa noveliranega ZVCP-1.
Za podrobnejšo seznanitev s spremembami ZVCP-1 je Ministrstvo za promet RS izdalo uporabno brošuro: Zakon omejuje, da varuje.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
