c S

14 pacientovih pravic

21.02.2008 26. februarja bo začel veljati Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), uporabljati pa se bo začel čez šest mesecev. Zakon podrobneje ureja vsebino 14-ih pacientovih pravic, povsem na novo pa ureja postopke reševanja sporov med pacienti in zdravstvenimi delavci.

Zakon ureja področje občih pacientovih pravic, torej pravic, ki jih ima vsak uporabnik zdravstvenih storitev ne glede na njegovo zdravstveno stanje in neodvisno od pravic, ki izhajajo iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Te pravice morajo biti pacientu zagotovljene tako v okviru javne mreže zdravstvene službe, kot tudi v okviru zasebne zdravstvene dejavnosti. Te pravice so odraz splošne doktrine človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato posamične pravice v zakonu pravzaprav pomenijo aplikacijo ustavno priznanih pravic na specifično področje družbenega življenja, to je zdravstveno varstvo.

Poudarjena je pacientova pravica do samostojnega odločanja o sebi, ki se deli na pravico do privolitve (26. člen) in pravico do zavrnitve zdravstvene oskrbe (30. člen). Pacientu, ki je sposoben odločanja o sebi, brez njegove poprejšnje svobodne in zavestne privolitve ni dovoljeno opraviti medicinskega posega. Za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, mora biti pacientova privolitev dokumentirana, skupaj z njegovo izjavo, da je dobil pojasnila. Privolitev se poda na posebnem privolitvenem obrazcu.

Možnost zavrnitve zdravstvene oskrbe je s procesnimi kavtelami precej omejena, ker gre za izjemno pomembno odločanje pacienta o lastnem življenju, hkrati pa je možnost zavrnitve zdravstvene oskrbe pri terminalnih boleznih (boleznih, ki se predvidoma končajo s smrtjo) tudi z ustavnopravnega ter medicinsko-etičnega vidika omejena. Zakon vsebuje tudi posebne določbe za tiste paciente, ki so nesposobni privolitve. Dejansko ne gre za posebne pravice, pač pa bolj za specifično ureditev uveljavljanja pravic tistih pacientov, ki zaradi mladoletnosti ali zaradi težav v duševnem razvoju niso sposobni podati veljavne privolitve.

Med novostmi je tudi zagotovitev pravice do spoštovanja vnaprej izražene volje (34. člen), izražene pred časom, ko človek ne more več samostojno odločati o sebi. Tu gre za vnaprejšnjo prepoved podaljševanja življenja, ko je skorajšnja smrt neizogibna, ali željo, da se odstopi od ohranjanja življenja tedaj, ko ni več mogoče preprečiti najhujše invalidnosti. Vnaprej izraženo voljo je treba upoštevati, ko nastopi položaj, ki ga predvideva opredelitev in če hkrati ne obstoji utemeljen dvom, da bi pacient voljo v teh okoliščinah preklical.

Uveljavlja se tudi pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja (39.člen). Pacient ima pravico, da se brez odlašanja ukrene vse potrebno za odpravo ali največjo možno ublažitev bolečin in drugega trpljenja, povezanega z njegovo boleznijo, do preprečevanja nepotrebnih bolečin pri medicinskem posegu, do blažilne oskrbe.

Pomembna je pravica do spoštovanja pacientove zasebnosti (43. člen) in varstva osebnih podatkov (44. člen), pa tudi do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo (41.člen).

Zakon povsem na novo ureja postopke reševanja sporov med pacienti in zdravstvenimi delavci, kar naj bi pripomoglo k dolgoročnemu zmanjševanju pritožb pacientov in s tem povezanih stroškov. Z namenom spodbujanja mirnega reševanja sporov zakon predvideva dvostopenjsko reševanje domnevnih kršitev pacientovih pravic (47. člen) s poudarkom na sklenitvi dogovora oziroma poravnave.

Najprej naj bi se domnevne kršitve reševale v okviru t.i. prve obravnave kršitve pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev (predhodni ali prvostopenjski postopek) (56. člen) in kasneje, na podlagi pritožbe, pred nacionalno komisijo z nazivom Komisija RS za varstvo pacientovih pravic (64. člen), ki bo delovala za območje celotne države. Komisija bo za reševanje vsakega posamičnega primera delovala v senatih, v katere bodo imenovani predstavniki nevladnih organizacij in strokovnjaki s področja zdravstvenega varstva glede na vsebino konkretnega primera, odločali pa bodo na podlagi subsidiarne uporabe določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Komisija bo ponujala tudi možnost alternativnega reševanja sporov v obliki mediacije oziroma komediacije (71. člen).

Z namenom sprejetja odločitve za eno ali drugo vrsto postopka in z namenom morebitne takojšnje rešitve spora je kot prvo pomembnejše procesno dejanje po vložitvi pritožbe predviden pripravljalni narok (70. člen).

Zakon uvaja nov institut zastopnika pacientovih pravic (49. člen), ki bo pacientom svetoval, pomagal in jih tudi zastopal v vseh postopkih predvidenih z zakonom. Za območje države bo imenovanih več zastopnikov pacientovih pravic, ki bodo delovali na sedežih območnih zavodov za zdravstveno varstvo, njihovo število pa bo odvisno od dejanskih potreb.

Nekatere kršitve obveznosti s strani izvajalcev zdravstvenih storitev ali zdravstvenih delavcev oziroma sodelavcev, so opredeljene kot prekrški za katere so predvidene denarne globe (87. člen). Pri tem pa ne gre za sankcioniranje kršitev pacientovih pravic - z eno samo izjemo, to je ne spoštovanje zakonske zahteve po privolitvi pacienta za medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo (86. člen).

Izvajanje zakona naj dolgoročno ne bi bistveno povečalo obsega sredstev, ki so ga izvajalci zdravstvene dejavnosti že do sedaj porabili za izvedbo pritožbenih postopkov, kar pa ne velja za delo zastopnikov pacientovih pravic in Komisije RS za varstvo pacientovih pravic.

Delo zastopnikov pacientovih pravic bo poklicno v smislu sklenitve delovnega razmerja pri posameznem Zavodu za zdravstveno varstvo. Zavodi bodo zastopnikom pacientovih pravic poleg prostora zagotavljali tudi administrativno podporo. Stroški za plače in drugi stroški povezani z delovanjem zastopnikov se bodo krili iz državnega proračuna.

Državni proračun bodo bremenili tudi stroški za delovanje Komisije za varstvo pacientovih pravic oziroma senatov ter mediatorjev preko katerih bo komisija delovala. Finančne posledice se predvidevajo predvsem od leta 2008 naprej, ker bo šele takrat v celoti vzpostavljeno delovanje sistema varstva pacientovih pravic tako, da predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za državni proračun in za druga javna finančna sredstva v letu 2007.

Pripravila: Maruša Drolec


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.