Mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah je bilo do sedaj določeno v XXX. in XXXI. poglavju Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki pa se bosta od uveljavitve novega zakona dalje uporabljala le še za sodelovanje s pristojnimi organi držav, ki niso članice EU. Zakon prav tako razveljavlja Zakon o evropskem nalogu za prijetje in predajo (ZENPP) in Pravilnik o obrazcu evropskega naloga za prijetje in predajo, saj je vsebina teh dveh predpisov smiselno urejena v novem zakonu.
- Sodelovanje v kazenskih zadevah med državami članicami obsega:
1. medsebojno priznavanje in izvrševanje posebej določenih odločb pravosodnih organov, sodišč in drugih pristojnih organov;
2. odstop in prevzem kazenskega pregona;
3. pravno pomoč v kazenskih zadevah;
4. druge oblike sodelovanja.
Opozoriti velja, da se zakon ne uporablja za sodelovanje v kazenskih zadevah, ki so drugače urejena s kakšnim pravnim aktom Evropske unije, ki se neposredno uporablja, ali z mednarodno pogodbo med državami članicami Evropske unije.
V I. delu zakona so opredeljena načela, na katerih temelji mednarodno pravno sodelovanje in sicer načelo vzajemnega priznavanja, specialnosti (osebo se sme preganjati samo zaradi tistega kaznivega dejanja, ki ga je storila pred predajo in zaradi katere je bila predana), učinkovite pomoči ter hitrosti postopka.
- Postopek za prijetje in predajo
II. del zakona povzema ureditev do sedaj veljavnega zakona o evropskem nalogu za prijetje in predajo ter odpravlja njegove pomanjkljivosti.
Predaja osebe na podlagi naloga je dopustna, če je nalog odrejen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je v državi odreditve predpisana kazen zapora najmanj enega leta ali zaradi izvršitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti, najmanj štirih mesecev. Ob tem mora biti dejanje, zaradi katerega se zahteva predaja, kot kaznivo dejanje opredeljeno tudi v Republiki Sloveniji (dvojna kaznivost), od tega pravila pa veljajo tudi z zakonom določene izjeme (drugi odstavek 8. člena).
Z zakonom so opredeljeni obligatorni ter fakultativni razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe (med obligatorne se štejejo npr. da je bilo dejanje v Sloveniji obseženo z amnestijo, da je bila oseba že pravnomočno oproščena ipd., fakultativni pa se predvsem nanašajo na dejstva iz samega postopka - da v Sloveniji že teče postopek zoper zahtevano osebo, zahteva za preiskavo je bila zavrnjena ipd.).
V nadaljevanju je urejeno vprašanje zagotovil, ki jih lahko zahteva sodišče pred odločitvijo o predaji osebe, stroškov predaje, natančno pa je tudi opredeljen postopek odločanja o izvršitvi naloga (13. člen in naslednji), v okviru katerega so določena pravila glede začetka postopka ter jezika, ki se v postopku uporablja, zaslišanje stranke ter vprašanje pripora, postopek odločitve sodnika o predaji pa se razlikuje glede na to, ali zahtevana oseba s predajo soglaša ali ne (21. in 22. člen).
Preiskovalni sodnik mora odreditveni pravosodni organ takoj obvestiti o pravnomočni odločitvi o predaji ter odredi predajo zahtevane osebe. Pisno odredbo izvrši policija, ki se s pristojnimi organi države odreditve dogovori o načinu, času in kraju predaje zahtevane osebe. Predaja mora biti izvršena brez odlašanja, najkasneje v desetih dneh po pravnomočnosti sklepa. Zakon ureja tudi vprašanje odložene ali začasne predaje ter prevoza čez ozemlje Slovenije in druge države članice, soglasje za pregon ali izročitev za druga kazniva dejanja ter izjeme od načela specialnosti (44. člen).
- Pravna pomoč
Pravna pomoč po zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije je v 47. členu opredeljena kot sodelovanje pristojnih organov Republike Slovenije s pristojnimi organi držav članic, ki se izvaja v kazenskih postopkih, v postopkih prekrškov in drugih kaznivih ravnanj zoper fizične in pravne osebe, če je zoper odločbo pristojnega organa dovoljeno sodno varstvo pred sodiščem, pristojnim za kazenske zadeve, ter v postopkih za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost.
Pristojni organi (sodišča, državna tožilstva in upravni organi) izvajajo pravno pomoč zlasti z vročanjem pisanj in izvedbo preiskovalnih dejanj ter drugih ukrepov za uspešno izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka, pri tem pa je postopek pošiljanja prošenj ter pošiljanja in vročanja pisanj podrobneje opredeljen v 7. poglavju zakona.
Kot posebne oblike pravne pomoči so opredeljeni:
odstop pregona - kadar je tako z vidika kazenskega pregona kot tudi z vidika osumljenca ustrezneje, da se država odreče svoji jurisdikciji v korist druge države; prevzem pregona; ustanovitev skupne preiskovalne skupine, v kateri sodelujejo policija in državni tožilci
držav članic Evropske unije v zvezi z njihovimi pooblastili v predkazenskem postopku in postopku preiskave v ali izven Slovenije; nadzorovana pošiljka - pomeni v naprej dogovorjeno tajno opazovanje prevoza ali prenosa oseb oziroma predmetov ali blaga, katerih promet je prepovedan ali omejen; tajno delovanje - delovanje tajnega delavca države članice v Sloveniji ter Eurojust in evropska pravosodna mreža.
- Priznanje in izvrševanje pravosodnih odločb
Priznavanje in izvrševanje pravosodnih odločb se nanaša na področja izvrševanja kazni zapora in varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti (9. poglavje), izvrševanje denarnih sankcij (10. poglavje), izvrševanje odločb držav članic o zasegu predmetov in začasnem zavarovanju odvzema premoženjske koristi (11. poglavje) ter odvzem predmetov in premoženjske koristi (12. poglavje).
V zakonu so tako opredeljeni pogoji za izvrševanje kot tudi primeri, kdaj je izvrševanje nedopustno, določeni so organi, pristojni za odločanje, ter postopek izvrševanja, posebej pa je urejen tudi postopek izvrševanja domače odločbe v drugi državi članici. V okviru izvrševanja kazni zapora je posebej opredeljeno izvrševanje na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo (72. člen), ta nalog pa se nahaja tudi v prilogi zakona in je njegov sestavni del.
- Izmenjava podatkov
V. del zakona je namenjen izmenjavi podatkov iz kazenskih evidenc med državami članicami. Države si zaradi učinkovitega posredovanja podatkov o pravnomočnih kazenskih sodbah in posledicah le-teh izmenjujejo navedene podatke iz ustreznih evidenc, pri tem pa je kot centralni organ Republike Slovenije za izmenjavo podatkov določeno ministrstvo za pravosodje.
Pripravila: Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
