c S

Prihaja čas oddaje napovedi kapitalskih dobičkov

11.02.2008 Mesec februar prinaša številne obveznosti, ki jih morajo izpolniti davkoplačevalci. Ena od teh obveznosti je oddaja napovedi kapitalskih dobičkov, ki jo morajo do 28. februarja 2008 oddati vsi tisti davkoplačevalci, ki so v preteklem letu dosegli dobiček iz odsvojitve katerekoli vrste kapitala.

O kapitalskih dobičkih govorimo takrat, kadar gre za dobiček, ki je bil dosežen pri odsvojitvi kapitala. Po 93. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2) kategorijo kapital zajemajo:
       1. nepremičnine,
       2. vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja,
       3. investicijski kuponi.

Odsvojitev kapitala je vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanje kapitala v dar, zamenjava kapitala, unovčitev investicijskega kupona, izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase ter izplačilo lastniškega deleža v denarju ali v naravi.

Dobička od kapitala pa se tudi ne plača v naslednjih primerih (96. člen ZDoh-2):
      1. prvi odsvojitvi delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij ter prva odsvojitev podedovanih delnic ali deleža v kapitalu, ki jih je zapustnik pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij ali v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij.
      2. odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše – ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem – v katerem je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče in ga je imel v lasti ter je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Če je zavezanec stanovanje ali stanovanjsko hišo uporabljal v zvezi z opravljanjem dejavnosti ali ga je oddajal v najem, se za odsvojitev kapitala ne šteje odsvojitev tistega dela stanovanja ali stanovanjske hiše, ki ga je zavezanec uporabljal v zvezi z opravljanjem dejavnosti (pod pogojem, da je stanovanje ali stanovanjska hiša oziroma njun del v poslovnih knjigah prikazano kot sredstvo za potrebe dejavnosti) ali ga je oddajal v najem.
      3. odsvojitvi investicijskih kuponov, ki jih je imetnik pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe, ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe – v postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad, in sicer v roku in po predpisih, ki urejajo to področje – pod pogojem, da so bile te delnice pridobljene v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij.
      4. odsvojitvi dolžniških vrednostnih papirjev,
      5. odsvojitvi deleža, pridobljenega na podlagi naložb tveganega kapitala (naložb v obliki povečanja osnovnega kapitala družbe z vložki zavezanca ali ustanovitve gospodarske družbe) v družbi tveganega kapitala, ki je ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja družbe tveganega kapitala, če je imela ta družba status družbe tveganega kapitala skozi celotno obdobje imetništva takega deleža zavezanca in če tako odloči davčni organ na podlagi priglasitve odsvojitve.
      6. odsvojitvi nepremičnine pridobljene pred 1.2.2002 (153. člen ZDoh-2).

Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Če je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala v času pridobitve negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja dohodnina, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova in če ne gre za katerega od naslednjih primerov:
         zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala,
         zavezanec odsvoji kapital in zavezančev družinski član ali pravna oseba, v kateri ima zavezanec lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi, neposredno ali posredno pridobi istovrstni kapital.

Vrednost kapitala ob pridobitvi zajema nabavno vrednost kapitala in stroške.

Pri določanju nabavne vrednosti je potrebno omeniti nekaj posebnosti in sicer:
         če je kapital pridobljen na osnovi prodajne pogodbe, je nabavna vrednost enaka vrednosti navedeni na pogodbi, oziroma enaki dokazljivi vrednosti s pomočjo listin davčnega zavezanca ali pa primerljivi tržni vrednosti,
         če gre za kapital v obliki delnic, se za nabavno vrednost delnice ali drugega kapitala šteje primerljiva tržna cena delnice ali drugega kapitala na dan, ko je bila pravica pridobitve delnic ali drugega kapitala izvršena,
         če je pridobljen kapital v obliki delnic, delež ali povečanje deleža iz kapitala se šteje, da je nabavna vrednost tako pridobljenega kapitala enaka nič,
         če je kapital pridobljen s prenosom sredstev iz podjetja zavezanca v svoje gospodinjstvo ali s prenehanjem opravljanja dejavnosti, se za nabavno vrednost prenesenega sredstva šteje primerljiva tržna cena sredstva na dan prenosa oziroma na dan prenehanja opravljanja dejavnosti,
         če gre za povečanje kapitala v obliki kapitalskega deleža v osebni družbi zaradi pripisa dobička kapitalskemu deležu, se za nabavno vrednost tako povečanega dela deleža šteje znesek pripisanega dobička po plačilu dohodnine.

Nabavna vrednost se zmanjša za stroške, ki zajemajo:
         vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroške vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec,
         znesek davka na dediščine in darila in davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob pridobitvi kapitala,
         stroški, ki jih je plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo pridobljene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način, pri čemer se stroški cenitve priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 188 eurov,
         normirani stroški, povezani s pridobitvijo kapitala, v višini 1% od nabavne vrednosti kapitala.

Za čas pridobitve kapitala se šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična oseba pridobila kapital, oziroma datum, ki je razviden iz drugih dokazil. Posebni primeri pridobitve kapitala pa so:
      1. če gre za pridobitev nepremičnine, ki jo gradi zavezanec sam, se za čas pridobitve šteje čas izdaje gradbenega dovoljenja, oziroma če nepremičnino gradi druga oseba, datum sklenitve pogodbe oziroma datum prevzema zgrajene nepremičnine.
      2. če gre za pridobitev objekta, katerega čas pridobitve ni enak času pridobitve zemljišča, na katerem stoji objekt, se šteje za čas pridobitve čas pridobitve objekta,
      3. če gre za pridobitev kapitala kot ena od oseb, ki imajo solastninsko pravico na kapitalu in se tak kapital pozneje razdeli, se za čas pridobitve kapitala šteje čas, ko je zavezanec na kapitalu pridobil solastninsko pravico oziroma ko je kapital pridobil v skupno lastnino,
4. če gre za pridobitev kapitala na osnovi prenosa kapitala iz podjetja v gospodinjstvo, se za čas pridobitve šteje čas prenosa sredstev iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo oziroma čas prenehanja opravljanja dejavnosti.

Za vrednost kapitala ob odsvojitvi se razume pogodbena prodajna vrednost, oziroma primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi, če prodajna vrednost ni razvidna iz pogodbe. Vrednost kapitala ob odsvojitvi se zmanjša za stroške, ki zajemajo:
         znesek davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob odsvojitvi kapitala,
         stroški, ki jih je plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo odsvojene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način, pri čemer se stroški cenitve priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 188 eurov,
         normirani stroški, povezani z odsvojitvijo kapitala, v višini 1% od nabavne vrednosti kapitala.

Dobiček iz kapitala se obdavči po 20% davčni stopnji in se vsakih 5 let zmanjša za 5%, tako da po 20 letih lastništva kapitala, dobiček iz naslova odsvojitve kapitala ni več obdavčen.

Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov (DOHKAP št. 4) vloži (rezident in nerezident) do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, če gre za napoved vse odsvojitve vseh vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov v preteklem letu pri pristojnem davčnem uradu ali pa elektronsko preko sistema eDavki, v skladu z Pravilnikom o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine in o obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala.

V obrazec davčni zavezanec vpiše odsvojitve posameznih vrst kapitala po posameznih vpisnih listih, podatke o dobičku in izgubi ter zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala iz odsvojitve nepremičnine in odsvojitve vrednostnih papirjev ter drugih deležev ter investicijskih kuponov.



Davčni zavezanec rezident, ki prejema dohodek od dobička od kapitala v tujini in so ti dohodki obdavčeni izven Slovenije, lahko v napovedi uveljavlja odbitek za ustrezni znesek plačanega davka v tujini, davčni zavezanec nerezident pa lahko uveljavlja oprostitev plačila dohodnine od dobička od kapitala, če priloži potrdilo o rezidentsvu v matični državi.

Na podlagi napovedi izda davčni organ odločbo v 30 dneh od dneva vložitve napovedi oziroma najkasneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Rok za plačilo davka je 30 dni od dneva vročitve odločbe. Zoper odločbo je dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva vročitve odločbe, vendar pa vložitev pritožbe ne zadrži izvršitve odločbe.

Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če v nasprotju z zakonom ne vloži davčne napovedi in z globo od 400 do 1.200 evrov pa, če v davčni napovedi navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto. Zoper dolžnika, ki zapadlega davka ne plača v predpisanem roku, se začne postopek davčne izvršbe z izdajo sklepa o davčni izvršbi.

Pripravila: mag. Mojca Kunšek

Več vsebin s finančega in davčnega področja najdete na portalu FinD.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.