c S

Okrogla miza: 10. NAJVPLIVNEJŠIH PRAVNIKOV 2007

07.12.2007 Tudi letošnji izbor se je zaključil z zanimivo razpravo, kjer je deset najvplivnejših slovenskih pravnic in pravnikov argumentiralo svoja stališča in soočilo mnenja o aktualnih družbenih vprašanjih. Osrednja tema pa se je dotikala vpliva pravne teorije v slovenskem prostoru.


Najvplivnejši pravniki letošnjega leta so z leve proti desni: Hinko Jenull, dr. Gregor Virant, Nataša Pirc Musar, dr. Danilo Türk, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, Franci Matoz, dr. Šime Ivanjko, dr. Miro Cerar in dr. Rajko Knez.

Sam dogodek je otvoril direktor družbe IUS SOFTWARE mag. Tomaž Iskra, ki je čestital vsem izbranim pravnikom za prestižni naslov in podelil priznanja.


Mag. Tomaž Iskra

Okroglo mizo je vodila dr. Špelca Mežnar, docentka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je komentirala letošnji izbor, v katerem med izbranimi najvplivnejšimi pravniki prevladujejo profesorji s pravnih fakultet, kar gotovo kaže na pomen in vpliv, ki ga uživa t.i. pravna teorija v slovenskem prostoru.

V prvem delu razprave so pravniki komentirali svoja stališča glede kakovosti pravne izobrazbe, potrebe po prepletanju teoretičnih in praktičnih znanj v pravnem študiju in glede izkušenj s sodelovanjem z mladimi pravniki ter potrebnimi izboljšavami samega študija prava.

Novoizvoljeni predsednik republike dr. Danilo Türk, ki je sodeloval le v prvem delu razprave je poudaril, da v slovenskem izobraževanju opaža preveč zasidrano tradicijo in avtoritarno kulturo, v kateri študenti poslušajo, profesor pa predava. Pri študentih sicer opaža, da so bolj izobraženi, okolje je bolj stimulativno, posledično pa so tudi študenti bolj zahtevni do profesorja.


Mag. Tomaž Iskra in dr. Danilo Türk.

V nadaljevanju so udeleženci razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih. Dr. Miro Cerar je predstavil svoj pogled na majhen interes med pravnimi strokovnjaki za funkcijo ustavnega sodnika. Po njegovih besedah plača ni osnovni razlog za upad interesa kandidatov za mesto ustavnega sodnika, temveč preobremenjenost ustavnih sodnikov z rutinskimi zadevami, kot dodatno destimulacijo pa je navedel tudi prakso, ko so politiki sicer napovedali podporo posameznemu kandidatu, vendar ta pri glasovanju v DZ kasneje ni bil potrjen.

Da pravne strokovnjake od kandidature odvračajo predvsem prevelike pristojnosti ustavnega sodišča, zaradi česar se morajo ukvarjati z bagatelnimi zadevami, je potrdil tudi dr. Marko Pavliha. Prav preobremenjenost ustavnih sodnikov in ukvarjanje z bagatelnimi zadevami je po mnenju dr. Pavlihe razlog za napovedan odstop ustavnega sodnika dr. Francija Grada.

Dr. Rajko Knez je kot dekan Pravne fakultete Univerze v Mariboru najprej predstavil nekaj novosti v študijskem programu, predvsem implementacijo praktičnega dela na sodiščih v četrtem letniku. V zvezi z vprašanjem o priložnostih za pravnike med predsedovanjem Evropski uniji je poudaril, da ne moremo pričakovati, da se ne bomo soočali s težavami, saj bomo nadaljevali z vsebinami, ki so jih države začele že pred slovenskim predsedovanjem. Osebno si obeta veliko promocijo prava.

Edini, ki je že sedmo leto med deseterico najvplivnejših, je dr. Šime Ivanjko, ki je kot nekdanji dekan Pravne fakultete Univerze v Mariboru najprej predstavil njegov pogled na vprašanje o kvaliteti študija in predvsem predavateljev. Kot bistvena je izpostavil sistem habilitacije in vrednotenja dela učiteljev, ter problem plačila, ki ga dobijo učitelji za pedagoško delo, to pa se ne more primerjati s plačami dobrih strokovnjakov. Dr. Ivanjko je kot strokovnjak za korporacijsko pravo predstavil tudi svoj pogled na menedžerske odkupe. Po njegovem mnenju gre za povsem klasično pravno operacijo, ki ne predstavlja nobenega pravnega problema, lahko pa je politični problem.

Minister dr. Gregor Virant je opisal postopek spremembe plač v javni upravi in izpostavil težnjo po preglednem plačnem sistemu in večjo fleksibilnost pri nagrajevanju ter spodbujanju tržne dejavnosti. Pozornost je namenil tudi institutu pripravništva, ki se je ohranil v državni upravi, primerjal pa ga je z valilnico kadrov: mladim ob vstopu v organizacijo predstavijo filozofijo delovanja državne uprave, vrednote, ter jim vzbudijo občutek pripadnosti neki organizacijski kulturi. Poudaril je, da najboljši izmed pripravnikov ostanejo v državni upravi in začnejo z ustvarjanjem svoje kariere.

Višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer, ki je na letošnjem izboru dobila največ glasov, je poleg pohvale mladih pravnikov, ki pridejo kot pripravniki na tožilstvo, predvsem razložila svojo medijsko izpostavljenost in razmejila vlogi državne tožilke in predsednice društva Beli obroč. Svoje delo kot tožilka, ki ga je opisala kot dopoldansko delo, in delo v Belem obroču, strogo ločuje, ter z enako vnemo predstavlja tako delo tožilstva, kot društva.

Franci Matoz, edini odvetnik v tokratnem izboru 10. najvplivnejših pravnikov, je pohvalil mlade pravnike, ki prihajajo iz fakultet, saj imajo po njegovem mnenju veliko teoretičnega znanja, praktičnega dela pa se zelo hitro naučijo. Na vprašanje o vplivu politike na pravo in obratno je dejal, da politika nikoli ne sme in ne more prilagajati prava trenutnim potrebam. Poudaril je, da je kot predstavnik zasebnega sektorja prav tako kot vsi pravniki zavezan k spoštovanju ustavnosti in zakonitosti in s tega vidika ni razlik za pravnika ne glede na področje, na katerem deluje.

Vrhovni državni tožilec Hinko Jenull je opozoril na vprašanje spreminjanja poklica znotraj pravniškega poklica ter pri tem poudaril, da imajo predvsem sistemski pravniki vtis, da so gospodarji prava. Ob tem je omenil, da vsi - sodniki, tožilci, odvetniki in pravniki - delijo pravniški vpliv, in bi zaradi tega morali med seboj sodelovati, pri pomembnejših vprašanjih pa bi se morali posvetovati in svoj čas nameniti daljšim razpravam.

Nataša Pirc Musar je poudarila, da študenti na fakultetah še vedno pridobijo premalo praktičnih izkušenj in dodala, da bi bila praksa pri vseh predmetih več kot dobrodošla. Okroglo mizo je sklenila z mislijo, da za pravnike postaja vse bolj pomembno tudi njihovo javno nastopanje. K prepoznavnosti dela informacijske pooblaščenke je zagotovo precej pripomogla njena sposobnost komuniciranja in nastopanja. Zato bi morali pravniki več pozornosti nameniti tudi pridobivanju komunikacijskih veščin.


Z leve proti desni: direktor družbe IUS SOFTWARE mag. Tomaž Iskra, Hinko Jenull, moderatorka dr. Špelca Mežnar, dr. Gregor Virant, Nataša Pirc Musar, dr. Danilo Türk, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, Franci Matoz, dr. Šime Ivanjko, dr. Miro Cerar in dr. Rajko Knez.

Povezava na rezultate glasovanja.

Pripravil: Toni Tovornik

Fotografije: Borut Krajnc


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.