V skladu s 127. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) davčni nadzor zajema nadzor izvajanja določb davčnih zakonov in je lahko izveden v eni od naslednjih oblik oziroma postopkov:
1. davčni nadzor davčnih obračunov,
2. nadzor in kontrola carinskega poslovanja,
3. davčni inšpekcijski nadzor,
4. davčna preiskava.
Glavna značilnost davčnega nadzora davčnih obračunov je to, da se izvaja v prostorih davčnega organa in zajema:
• preverjanje popolnosti, pravočasnosti, formalne, logične in računske pravilnosti obračunov davka ter zahtevkov za vračilo davka,
• primerjanje podatkov v obračunih davka s podatki iz drugih virov, ki so davčnemu organu znani,
• primerjanje podatkov v obračunih davka z listinami in podatki v poslovnih knjigah in drugih evidencah zavezanca za davek, ki se vodijo v skladu z davčnimi zakoni.
V kolikor davčni organ ugotovi kakršnekoli nepravilnosti povabi davčnega zavezanca telefonsko ali osebno na razgovor na davčni urad, kjer lahko davčni zavezanec predloži dodatne dokaze in pojasnila na ugotovitve. Davčni organ davčnemu zavezancu omogoča, da v osmih dneh odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti davčni zavezanec ne odpravi, davčni organ o ugotovljenih pomanjkljivostih izdela zapisnik, na katerega lahko davčni zavezanec poda ugovor takoj, najkasneje pa v treh dneh. Iz ugotovitev davčnega nadzora in zapisnika lahko izhaja:
• popravek davčnega obračuna, na osnovi katerega mora davčni zavezanec v predpisanem roku plačati davek,
• davčni inšpekcijski pregled, če popravek davčnega obračuna ni mogoč.
Davčni inšpekcijski nadzor je dopusten do zastaranje pravice za odmero davka – torej v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obračunati, odtegniti, odmeriti ali plačati. Davčni inšpekcijski nadzor je lahko celostni ali delni, kar pomeni, da lahko zajema vsa področja poslovanja oziroma vse vrste davkov za eno ali več davčnih obdobij ali le nekatere. Davčni inšpekcijski nadzor je lahko izveden tako pri pravnih osebah, samostojnih podjetnikih, kot tudi pri fizičnih osebah, ki ne opravljajo dejavnosti, prejemajo pa dohodke, ki so pomembni za obdavčenje davčnega zavezanca.
Davčni inšpekcijski nadzor se ponavadi začne z vročitvijo sklepa, na katerega ni mogoča pritožba, na podlagi katerega lahko davčni inšpektor v osmih dneh začne z inšpekcijskim pregledom. V kolikor bi se z izdajo sklepa o inšpekcijskem pregledu ogrozil namen inšpekcijskega nadzora, pa 135. člen ZDavP-2 omogoča, da se sklep ne izroči. Sklep o inšpekcijskem pregledu mora zajemati:
• obdobje obdavčenja, na katero se davčni inšpekcijski nadzor nanaša,
• vrste davkov oziroma predmet davčnega inšpekcijskega nadzora,
• opozorilo o pravici sodelovanja davčnega zavezanca pri davčnem inšpekcijskem nadzoru in o pravnih posledicah oviranja davčnega inšpekcijskega nadzora.
Davčni inšpekcijski nadzor se začne z uradno predstavitvijo davčnega inšpektorja in se izvaja v poslovnih prostorih in praviloma v poslovnem delovnem času davčnega zavezanca. V kolikor davčni inšpektor naleti na odpor pri davčnem inšpekcijskem nadzoru se lahko fizična oseba, ki se temu upira odstrani ali pa se inšpekcijski nadzor izvaja s pomočjo policije.
Davčni zavezanec mora sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja, dajati podatki in predložiti poslovne knjige ter drugo poslovno dokumentacijo, ki zajema tudi kadrovske evidence in statusna dokazila. Davčnemu inšpektorju mora davčni zavezanec omogočiti vstop v vse objekte in na vsa zemljišča, kjer izvaja dejavnost. Davčni inšpektor lahko pomembne listine za potrebe davčnega inšpekcijskega nadzora tudi zaseže za obdobje 30 dni, izjemoma ob posebnih primerih za obdobje 90 dni. Davčni zavezanec ima pravico, da je pri inšpekcijskem nadzoru prisoten in tekoče seznanjen z vsemi ugotovitvami. Preden davčni inšpektor naredi zapisnik o inšpekcijskem pregledu, opravi razgovor z davčnim zavezancem in ga seznani s svojimi ugotovitvami in davčnimi posledicami, ki iz inšpekcijskega nadzora izhajajo. Zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru se sestavi in vroči davčnemu zavezancu najpozneje v 10 dneh po končanem nadzoru, davčni zavezanec pa lahko naj poda pripombe v 20 dneh po vročitvi zapisnika, razen če davčni zavezanec dodatno ne zaprosi za podaljšanje roka za odddajo pripomb na zapisnik.
Na osnovi zapisnika davčni organ v roku šestih mesecev od začetka inšpekcijskega nadzora izdela novo davčno odločbo. Davčni organ pa na osnovi inšpekcijskega pregleda v navedenem roku ne izda nove davčne odločbe, če:
• se zaradi ugotovitev inšpekcijskega pregleda ni ugotovila spremenjena davčna obveznost,
• je šlo za inšpiciranje povezanih oseb ali davčnih zavezancev, ki so zavezana za revizijo letnih poročil ali pa gre za ugotavljanje davčne osnove z oceno in je rok za izdelavo davčne odločbe devet mesecev,
• davčni zavezanec davčnemu organu ni predložil zahtevanih listin in dokazov in z njim ni sodeloval v inšpekcijskem pregledu ali pa če gre za sočasni davčni nadzor, ki hkrati poteka v več državah EU in navedeni roki predložitve novega davčnega obračuna ne veljajo.
Posebna oblika in novost davčnega nadzora je davčna preiskava, če so bili podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni davčni zakoni ali gre če gre za zagotovitev medsebojne pomoči organom Skupnosti, držav članic EU in tretjih držav. V skladu s 131. členom ZDavP-2, se začne davčna preiskava, ko davčni organ izda nalog za preiskavo in v njem pojasni razloge na osnovi katerih, davčni inšpektor izvede preiskavo. V davčni preiskavi davčni inšpektor preveri in dopolni podatke, ki so davčnemu organi znani in izdela zaključno preiskovalno poročilo in predloži vse potrebne dokaze ter potrdi ali ovrže sum o kršitvi davčnih zakonov. Na osnovi njegovega poročila pa davčni organ začne postopek davčnega inšpekcijskega nadzora izdajo sklepa o začetku postopka in seznanitvijo davčnega zavezanca z ugotovitvami v izvedeni preiskavi, pri čemer se lahko, v davčni preiskavi zbrani dokazi in podatki uporabijo kot dokaz tudi v davčnem inšpekcijskem nadzoru.
Vse osebe, ki vodijo poslovne knjige in so davčni zavezanci za katero koli obliko davka, morajo hraniti poslovne knjige (ne glede na to ali so vodene v pisni ali elektronski obliki) najmanj do absolutnega zastaralnega roka – to je 5 let. V skladu s 38. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) morajo davčni zavezanci, ki vodijo svoje poslovne knjige v elektronski obliki davčnemu organu omogočiti:
• izpis podatkov iz svojih elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc v urejenih strukturiranih računalniških datotekah v standardni obliki, ki omogoča preprosto nadaljnjo elektronsko obdelovanje podatkov;
• dostop in vpogled v podatke v svojih elektronsko vodenih poslovnih knjigah in evidencah;
• dostop in vpogled v programsko in strojno opremo ter baze podatkov, ki se uporabljajo v okviru sistema za elektronsko vodenje poslovnih knjig in evidenc, ter omogočiti preizkušanje ustreznosti elektronskih programov in elektronske obdelave podatkov.
To pomeni, da mora davčni zavezanec omogočiti ustrezno hranjenje podatkov, berljivost podatkov in davčnemu organu omogočiti vstop in vpogled v način zajemanja in vodenja podatkov.
Natančneje določa vsebino izpisa podatkov Pravilnik o vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek (v nadaljevanju Pravilnik), ki natančno določa strukturo izpisa naslednjih podatkov:
• izpis glavne knjige, kot je opredeljena v Slovenskih računovodskih standardih oziroma Mednarodnih standardih računovodskega poročanja in zajema izpis celotne podatkovne zbirke s posamičnimi knjiženimi poslovnimi dogodki, ki spreminjajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke, izkazanimi po posameznih razčlenitvenih kontih, pa tudi izpis postavk zunajbilančnega razvida;
• izpis odbitka DDV, kot je zapisan v listinah kot so: prejeti računi, knjigovodske listine o plačilih in izplačilih, knjigovodske listine o naknadnih popravkih odbitnega DDV, uvozne carinske deklaracije, odločbe carinskega in davčnega organa ter druge listine, ki so pomembne za odbitek DDV;
• izpis obračunanega DDV, kot je izkazan na ustreznih listinah, kot so: izdani in prejeti računi, knjigovodske listine o plačilih in izplačilih, knjigovodske listine o naknadnih popravkih obračunanega DDV, izvozne carinske deklaracije, odločbe carinskega in davčnega organa ter druge listine, s katerimi se dokazuje izvozna dobava kot tudi vse druge listine, ki so pomembne za obračun in plačilo DDV.
Če davčni zavezanec ne more zagotoviti izpisa kot ga zahteva Pravilnik, morajo davčnemu organu predložiti podatke, ki se najbolj približajo želenim izpisom podatkov in obrazložiti odstopanje od zahtev Pravilnika.
To pomeni, da ne glede na to, da Pravilnik določa izpise le za navedene vrste podatkov, morajo davčni zavezanci zagotoviti izpise tudi vseh drugih vrst podatkov, s katerimi se v poslovnem procesu srečujejo in jih zahteva organ davčnega nadzora in ZDavP-2.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
