Temeljna vprašanja organizacije Državnega sveta so urejena z Zakonom o državnem svetu (ZDSve). Ob sprejemu zakona leta 1992 je bilo določeno, da je funkcija člana Državnega sveta častna (62. člen), predsedniku pa so bile dodeljene naloge predstavljanja, pripravljanja, sklicevanja in vodenja sej tega organa ter usklajevanja njegovega dela z delom Državnega zbora (44. člen). V Državnem svetu se je do izpodbijane novele funkcija predsednika opravljala poklicno, najprej na podlagi sklepov Državnega sveta, od leta 1993 pa na podlagi Poslovnika Državnega sveta (100. člen).
Novela, ki je stopila v veljavo 27.8.2005, je uvedla častno opravljanje funkcije predsednika in podpredsednika državnega sveta. Z njeno uveljavitvijo, je vodstvu in članom državnega sveta, ki so funkcijo opravljali poklicno, prenehalo delovno razmerje v državnem svetu. Ustavno sodišče je ugotovilo, da ukinitev profesionalne funkcije predsednika državnega sveta predstavlja protiustavno delovanje, ki državnemu svetu onemogoča nemoteno delo in kvalitetno opravljanje njegovih ustavno določenih pristojnosti.
Pristojnost predstavlja dano pravico in hkrati dolžnost delovanja, ki pa je z novelo močno omejena, če ne onemogočena. Vse delo državnega sveta se navezuje na njegovega predsednika, ki skrbi za nemoteno delo ustavno določenega organa. Vodstvene funkcije v državnem organu so že po naravi stvari povezane z odgovornostjo za učinkovito izvrševanje ustavnih ali zakonskih pristojnosti. Državni svet sicer neposredno ne izvršuje oblastvenih funkcij, na podlagi ustavnih nalog pa sodeluje z Državnim zborom v okviru izvrševanja zakonodajne funkcije.
Poslanci svojo funkcijo opravljajo poklicno, glede na to zakonodajna dejavnost poteka neprestano. Zato je za učinkovito delo Državnega sveta bistveno zagotoviti stalno razpoložljivost njegovega predsednika, da bi se Državni svet na aktivnosti Državnega zbora lahko pravočasno odzval. Ureditev, ki tega ne zagotavlja, bi lahko pomenila oviro pri izvrševanju vodstvenih odgovornosti predsednika Državnega sveta in v posledici oteževanje izvrševanja ustavne vloge tega organa.
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje z Ustavo in zakonodajalcu naložilo, naj zakon v roku šestih mesecev uskladi z Ustavo.
Pripravila: Helena Brlan
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
