c S

Obresti so obdavčljive

05.10.2007 Davčne spremembe so prinesle obdavčitev vseh dohodkov in tako so postale obdavčljive tudi obresti. Obresti so zelo širok pojem in pri obdavčitvi le-teh velja poznati posebnosti pri opredeljevanju obresti, oprostitvah plačila dohodnine, korigiranju davčne osnove in obračunavanju dohodnine iz naslova obresti.

Obresti sodijo med dohodek od kapitala in so obdavčene po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). 81. člen zakona uvršča med obresti:

               obresti od posojil,
               obresti od dolžniških vrednostnih papirjev in zamenljivih dolžniških vrednostnih papirjev,
               obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov,
               dohodek iz oddajanja v finančni najem,
               dohodek iz življenjskega zavarovanja, kamor sodi tudi dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v poseben register in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja,
               dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov vzajemnega sklada v obliki obresti,
               nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije,
               diskonte, bonuse, premije in podobne dohodke iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje.

Plačila dohodnine pa so oproščeni naslednji dohodki iz naslova obresti:

1.        obresti, ki se zavezancu izplačajo iz naslova neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov
2.        obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, do višine obrestne mere za depozite na vpogled,
3.        dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer smrti in se dohodek izplača zaradi smrti osebe,
4.        dohodka iz življenjskega zavarovanja, če nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju in sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec do zavarovalne vsote ena in ista oseba ter ni podana zahteva za izplačilo odkupne vrednosti police življenjskega zavarovanja pred potekom roka sklenitve pogodbe;
5.        obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki je sklenjena za obdobje najmanj petih let, razen obresti pri odstopu od te varčevalne pogodbe,
6.        50% zneska obresti na obveznice Slovenskega odškodninskega sklada oziroma Slovenske odškodninske družbe, ki so bile izplačane kot odškodnina v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo, upravičencu ali njegovim dedičem, v kolikor je bil upravičenec mrtev ali razglašen za mrtvega pred dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, se za upravičenca štejejo njegovi dediči, ki jim je izročila obveznice na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Zakon zahteva za namene izvajanja navedene oprostitve, da zavezanec, ki razpolaga hkrati z obveznicami, ki jih je pridobil kot upravičenec po tej določbi ter na drug način, dolžan voditi evidenco zalog obveznic po metodi zaporednih cen (FIFO).
7.        obresti od vplačil etažnih lastnikov v rezervni sklad, ki se vodijo na posebnem transakcijskem računu rezervnega sklada in jih upravnik nalaga v skladu s Stanovanjskim zakonom (SZ).

Pri določanju davčne osnove iz naslova obresti veljajo določene posebnosti:

1.        V primeru vezanih denarnih sredstev in varčevanja na računu pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, z ročnostjo daljšo od enega leta, pri katerem zavezanec ne more razpolagati s privarčevanimi sredstvi pred potekom datuma vezave oziroma poteka varčevanja brez bistvenega zmanjšanja obresti, je davčna osnova enaka obrestim, obračunanim za obdobje davčnega leta, če se zavezanec rezident tako odloči in o tem obvestiti banko ali hranilnico v Republiki Sloveniji na obrazcu DOHPREM št. 6 v skladu s Pravilnikom o obrazcu obvestila o uveljavljanju davčne osnove po 84. členu ZDoh-2 od obresti od dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah. Davčni zavezanec predloži obvestilo ob sklenitvi pogodbe o varčevanju oziroma vezavi denarnih sredstev, oziroma najpozneje do konca davčnega leta, v katerem je bila pogodba sklenjena. Predlagano obvestilo pa zavezuje banko ali hranilnico in davčnega zavezanca, da v davčnem letu obračunane obresti davčnega zavezanca, ki predloži takšno obvestilo, obravnavata enako, kot da so bile izplačane. Obvestilo zavezuje banko ali hranilnico in davčnega zavezanca do poteka datuma vezave denarnih sredstev, poteka varčevanja ali do prekinitve pogodbe.

2.        Pri oddajanju v finančni najem je davčna osnova del plačila finančnega najemojemalca finančnemu najemodajalcu, ki pa ne predstavlja vračila glavnice. V primeru, da po izteku pogodbeno dogovorjenega obdobja po pogodbi o finančnem najemu lastninska pravica ne preide na najemnika, se dohodek, ki predstavlja vračilo glavnice, v letu, ko izteče pogodba o finančnem najemu, obdavči kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem.

3.        Pri dohodku iz življenjskega zavarovanja je davčna osnova razlika med prejetim izplačilom in vplačilom, v primeru obročnih vplačil pa se določi kot seštevek vseh obročnih vplačil.

4.        Pri obrestih, doseženih ob odsvojitvi diskontiranega (brezkuponskega) dolžniškega vrednostnega papirja pred dospelostjo papirja ali pri odkupu (unovčitvi) diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred ali ob dospelosti papirja, je davčna osnova v višini obresti, obračunanih za obdobje od dneva pridobitve do dneva odsvojitve ali odkupa diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja, obračunanih po metodi enakomernega (konstantnega) donosa.

Dohodnina od kapitala, kamor sodijo tudi obresti, se obračuna po davčni lestvici, ki jo določa 132. člen ZDoh-2 in znaša 20%. Za leto 2007 veljajo prehodne določbe, ki določajo, da so obresti za leto 2007 obdavčene s 15% davčno stopnjo.

V primeru obresti vezanih denarnih sredstev in varčevanja na računu pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, velja davčna olajšava, saj se davčna osnova – to je vsota vseh obresti, zmanjša za 1.000 eurov.

V skladu s 325. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) dohodnino od obresti izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja hkrati z obračunom obresti ali z odmerno odločbo na podlagi davčne napovedi davčnega zavezanca do 28. februarja za preteklo leto, če rezident doseže obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU.

Če obresti izplača oseba, ki ni plačnik davka, mora davčni zavezanec do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje davčnemu organu predložiti obrazec Napoved za odmero dohodnine od obresti (DOHKAP št. 2) v skladu s Pravilnikom o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine in o obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala.

Pripravila: mag. Mojca Kunšek


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.