Nova infrastruktura za poravnavo takojšnjih plačil v sistemu Target s kratico Tips (Target Instant Payment Settlement) predstavlja podaljšek vseevropskega plačilnega sistema bruto poravnave v realnem času Target2, ki omogoča poravnavo v denarju centralne banke s takojšnjo dokončnostjo. Ta je namenjen predvsem poravnavi nujnih plačil in plačil velikih vrednosti, tako medbančnih plačil, plačil strank, kot plačil v okviru izvajanja operacij denarne politike.
Sistem Target2 deluje na enotni skupni tehnološki platformi, upravlja pa ga evrosistem. Slovenska komponenta se imenuje Target2-Slovenija, kot plačilni sistem jo upravlja Banka Slovenije.
Tips predstavlja tudi nadgradnjo enotnega območja plačil v evrih (Sepa). To je nastalo na podlagi prizadevanj evropskega bančnega sektorja ob podpori ECB in ostalih ustanov EU ter pomeni enotni trg plačil malih vrednosti v evrih (do 50.000 evrov) ter omogoča direktne bremenitve in plačila med članicami, ki so enakovredna domačim transakcijam tako po hitrosti kot po enostavnosti. Prve Sepa transakcije so bile na voljo že leta 2008, a je bil prehod bank na novi sistem počasen, tako da je ob dodatnih zakonodajnih prizadevanjih Sepa v polnosti zaživela šele poleti 2014.
Vmes je tehnologija napredovala in z razvojem e-poslovanja ter aplikacij na pametnih telefonih, ki jih razvijajo tako banke kot drugi ponudniki tovrstnih plačilnih storitev, kot so t. i. fintech podjetja in tehnološki velikani, so na pomenu močno pridobila takojšnja plačila, ki so po hitrosti in dostopnosti enakovredna plačilom v gotovini.
Trenutno Sepa elektronska plačila zaradi različne prakse bank in klirinških družb pri obračunu in poravnavi teh plačil še niso takojšnja, tako da se nakazila pogosto lahko izvedejo z eno- ali celo večdnevno zamudo. Obenem je oteževalna okoliščina, da sistem Target2 deluje le med 7. in 18. uro vsak delovni dan, nedelujoč pa je ob vikendih in velikih vseevropskih praznikih.
V zadnjih letih je zato po Evropi zaživelo več nacionalnih sistemov poravnave takojšnjih plačil, npr. v Skandinaviji, znotraj evrskega območja pa med drugim v Italiji, Franciji in na Nizozemskem. A takšen razvoj lahko tvega novo razdrobitev plačilnih sistemov v evrskem območju oz. širši EU, zato so se evropski ponudniki plačilnih storitev dogovorili o enotnem sklopu pravil in standardov za takojšnja plačila, ki se imenuje shema takojšnjih kreditnih plačil Sepa.
ECB oz. evrosistem pa je v pomoč temu procesu razvil sistem Tips, torej infrastrukturo, ki bo omogočila obračun in poravnavo takojšnjih plačil 24 ur na dan, 365 dni na leto. V ECB obljubljajo, da bodo transakcije varne in izjemno hitre.
Sistem bo deloval tako, da bodo banke za izvedbo poravnav takojšnjih plačil del likvidnostnih sredstev prenesle na enega ali več posebnih računov Tips pri centralni banki, podobno, kot to velja v sistemu Target2. Sredstva na tem računu se bodo štela tudi v obvezne rezerve, ki veljajo v evrskem območju. Račune bodo lahko polnile le v času delovanja sistema Target2, a bodo lahko ti brez oportunitetnih stroškov za likvidnostni položaj bank presežno napolnjeni ponoči, ob koncih tedna in praznikih.
Poravnave plačil bodo tako potekale v denarju centralne banke oz. t. i. primarnem denarju. Maksimalno trajanje transakcij med plačniki, njihovimi bankami, centralnimi bankami, bankami prejemnika plačila in na koncu prejemniki plačil bo 10 sekund, a kot standard so si v ECB zadali, da bo proces izpeljan v eni sami sekundi.
Gre torej za neke vrste nadnacionalno klirinško organizacijo, ki jo zagotavlja javni sektor. V njej bodo kot primarni udeleženci lahko sodelovale banke, ki izpolnjujejo pravila za delovanje v sistemu Target2. Teh je okoli 1700.
V Sloveniji so po podatkih Banke Slovenije k tem pravilom pristopile NLB, Nova KBM, Abanka, Banka Intesa Sanpaolo, SKB banka, Gorenjska banka, Addiko Bank, Sberbank, Banka Sparkasse, BKS Bank, Delavska hranilnica, Deželna banka Slovenije, Hranilnica Lon in Primorska Hranilnica Vipava.
Poleg teh bodo v sistemu lahko sodelovale še finančne ustanove z identifikacijskimi kodami BIC (teh je več kot 51.000), ki bodo s primarnimi udeleženci sklenile pogodbo o dostopu do računov Tips. V imenu finančnih ustanov bodo lahko v postopku izvajanja transakcij delovale tudi samodejne klirinške organizacije.
V ECB poleg hitrosti in neprekinjene dostopnosti izpostavljajo tudi nizke stroške delovanja sistema za sodelujoče finančne ustanove. Stroškov vstopa v sistem in vzdrževanja računov Tips ne bo, vsaj prvi dve leti pa bo maksimalni strošek plačila za sodelujoče ustanove 0,2 centa. V nadaljevanju bodo stroški odvisni od obsega transakcij, testna faza pa je pokazala, da je zanimanje veliko, zato so v ECB prepričani, da bodo na koncu stroški za banke in v drugem koraku tudi za podjetja in potrošnike nizki.
Sistem Tips bo sicer zaživel postopno. V prvem koraku naj bi s petkom v njem sodelovalo osem bank, nato pa naj bi se do leta 2020 vanj vključila večina bank. Glede na odgovore iz slovenskih bank naj bi te v sistem Tips večinoma vstopile v teku prihodnjega leta, najverjetneje v drugi polovici oz. proti koncu leta.
V prvi fazi naj bi v sistemu delovale samo finančne ustanove iz območja evra, v drugem koraku pa bo odprt tudi za članice EU zunaj evrskega območja in za nekatere nečlanice EU, tako za transakcije z evri kot za transakcije v drugih nacionalnih valutah.
Pričakovati je, da zanimanje za vstop v sistem bo. Za zdaj ga je izrazila Danska. V območju Sepa sicer trenutno poleg evrskih držav sodelujejo še vse ostale članice EU in pa nečlanice Norveška, Švica, Islandija, Liechtenstein, Monako in San Marino. V Target2 pa poleg držav z evrom sodelujejo še Bolgarija, Hrvaška, Danska, Poljska in Romunija.
Nova infrastruktura Tips naj bi tako pomembno prispevala k razvoju takojšnjih plačil v evrskem območju in celotni uniji, s čimer se bodo dodatno zmanjšala tveganja pri elektronskem poslovanju, izboljšal denarni tok pri plačilih med podjetji, olajšalo upravljanje finančnih sredstev, zmanjšalo število zapoznelih plačil in pospešilo plačevanje računov.
Z novimi in novimi privlačnimi tehnološkimi rešitvami pa bodo takojšnja plačila koristila tudi navadnim potrošnikom. Primerov koristnosti takojšnjih plačil je kar nekaj. Prijatelji ali sodelavci si lahko recimo prek pametnega telefona brez težav razdelijo račun na skupni večerji, starši pa lahko npr. študentu, ki študira v drugi članici EU in mu je na računu zmanjkalo denarja za nujne izdatke, s takojšnjim učinkom nakažejo sredstva.
V NLB in Intesa Sanpaolo Bank so povedali, da slovenske banke proaktivno sodelujejo tudi pri vzpostavitvi infrastrukture za takojšnja plačila v okviru domačega plačilnega sistema in lokalne sheme, saj se večina plačil še vedno opravi znotraj nacionalnih meja. Shema nastaja pod okriljem družbe za procesiranje plačil Bankart in bo nosila ime Bips (Bankart Instant Payments System), vanjo pa se bodo vključile vse slovenske banke in hranilnice. Začetek delovanja tega plačilnega sistema je predviden februarja 2019.
Frankfurt/Ljubljana, 30. novembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
