Razmišljanja, kako bodo zahtevali odškodnino, je večkrat slišati tudi, ko se odmevni sodni postopki končajo z razveljavitvijo obsodilnih sodb po pritožbi ali z uporabo izrednih pravnih sredstev. A Groznik poudarja, da odškodnina v takih primerih ni nekaj samoumevnega: "Vsak primer se presoja posebej. Če nekdo toži, ker je bil med sojenjem v priporu, se v njegovi tožbi upošteva tudi, koliko je oškodovanec z lastnim ravnanjem prispeval k odreditvi pripora, ali se je morda izogibal obravnavam, ni dvigoval sodne pošte."
Temelj za odškodninsko odgovornost pa bi bil podan, če bi prišlo do "eklatantne kršitve predpisov zaradi nepoznavanja prava s strani nekega sodnika, zaradi naklepa", a takega primera pri nas po besedah Groznika še ni bilo.
Generalni državni odvetnik je spregovoril tudi o novih nalogah, ki jim jih je podelil interventni zakon iz svežnja za uveljavitev arbitražne razsodbe. Naložil jim je pravno svetovanje in zastopanje slovenskih fizičnih in pravnih oseb, lastnikov nepremičnin, ki so po arbitražni razsodbi postale del ozemlja Republike Hrvaške. Kot je pojasnil Groznik, jim bodo pomagali pri urejanju premoženjskega stanja na teh nepremičninah.
"Doslej se je na nas obrnilo okoli 30 upravičencev iz katastrske občine Sečovlje. Upravičencem bomo prihranili marsikatero pot oz. zbiranje dokumentacije," je pojasnil Groznik. S tem se poleg svojih rednih nalog ukvarja zunanji oddelek državnega odvetništva v Kopru, ki je finančno in kadrovsko zelo obremenjen.
Pravne usluge državnih odvetnikov lahko brezplačno koristi široka paleta javnih subjektov, od ministrstev, javnih agencij do podjetij v 100-odstotni državni lasti, občin, javnih zavodov. A slabo leto po uveljavitvi zakona o državnem odvetništvu je jasno, da v nekaterih določbah ni dovolj jasen. Tako so jih preplavile zahteve za pravni pregled pogodb in zastopanje.
Ogromno dodatnega dela jim je prinesla zakonska določba, po kateri so javni subjekti dolžni pridobiti mnenje državnega odvetništva za posle v vrednosti nad 100.000 evrov. V pregled so prejemali vsako pogodbo, tudi take, pri katerih ni bilo dvomov, čeprav imajo denimo ministrstva za to pravne službe. "Na začetku je bilo teh zaprosil za mnenja po deset na dan, mnenja pa so želeli v dveh dneh. Že tako smo kadrovsko podhranjeni, naši ljudje so imeli razpisane obravnave, pregorevali so. Da bi stvari nekoliko razjasnili, smo pripravili interpretacijo teh problematičnih členov zakona," je povedal Groznik.
To je pripravila strokovna skupina predstavnikov ministrstva in državnega odvetništva, ki jo je oblikoval nekdanji minister za pravosodje Goran Klemenčič po tistem, ko so se pojavile težave. "Zdaj moramo vse te nejasnosti, na katere smo opozarjali že v času sprejemanja zakona, interpretirati državni odvetniki sami," je izpostavil Groznik, ki pa zakonu priznava tudi pozitivne strani.
Ena od teh je večja svetovalna in poravnalna vloga državnega odvetništva. Po novem se mora vsakdo, ki namerava vložiti pravno sredstvo zoper državo, najprej obrniti na državno odvetništvo, ki primer pregleda, se posvetuje z javnim subjektom, ki bi ga lahko doletela tožba, na primer ministrstvom, ter se uskladi glede morebitne odškodnine ali poravnave.
"V prejšnjem sistemu smo bili vezani zgolj na navodila državnega organa. Danes pa bi, če bi državni odvetnik ocenil, da bi bila poravnava bolj smiselna kot obremenjevati sodišča in pustiti teči zamudne obresti, državni organ pa se s tem iz nekih subjektivnih razlogov ne bi strinjal, o tem odločila vlada.
Ta novost se po besedah generalnega državnega odvetnika pozna tudi v statistiki, državno odvetništvo se je lani v predhodnih postopkih z nasprotnimi strankami poravnalo v skoraj polovici zadev.
Z ustanovitvijo državnega odvetništva morajo na novo zapolniti delovna mesta višjih državnih odvetnikov, državnih odvetnikov in kandidatov. Natečaje objavljajo postopoma, doslej so po besedah Groznika izpeljali le enega, odprti so razpisi za Novo mesto, Mursko Soboto in Ljubljano. Dosedanji zaposleni na teh natečajih nimajo avtomatično zagotovljene nove pogodbe, pred izborom bodo preverili njihovo dosedanje delo, ena od objektivnih okoliščin takšne presoje je zagotovo njihovo dosedanje delo na zahtevnejših zadevah, je zatrdil.
"Naš posel je zelo zahteven, zato poleg državnih odvetnikov z dolgoletnimi izkušnjami potrebujemo svež, mlad kader," je dodal Groznik, ki je prepričan, da so ravno mladi tisti, ki na državnem odvetništvu "premikajo stvari s svežimi idejami". Ob tem je poudaril, da "nove naloge, nove pristojnosti in nove stranke niso težava, a ob izdatni finančni podpori in večjih kadrovskih kapacitetah". O vsem tem namerava govoriti tudi z novo ministrico za pravosodje Andrejo Katič in računa na njen posluh.
Še ena tema, o kateri bo gotovo govoril z ministrico, pa je status državnih odvetnikov v prehodnem obdobju, ko nekdanji pravobranilci postopoma izgubljajo status funkcionarjev in imajo ljudje z enakimi nalogami popolnoma drugačen status, pravice, obveznosti in seveda plačo. Po besedah Groznika sicer za zdaj noben od zaposlenih ni izrazil namere po izpodbijanju "tega protiustavnega položaja". Upa pa, da bo ministrstvo "z neko pametno rešitvijo vzpostavilo ustrezna plačna razmerja".
Ljubljana, 04. oktobra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
