To je pomembno predvsem za izvrševalce začasnih odredb (npr. organizacije za plačilni promet; v nadaljevanju: banke), ki imajo na podlagi začasne odredbe zadržana sredstva dolžnika, nato pa niti sodišče po uradni dolžnosti ne izda sklepa o ustavitvi postopka niti dolžnik ne predlaga izdaje sklepa o ustaviti postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj. Glede na zakonsko ureditev in namen zakonodajalca meniva, da lahko sodišče po uradni dolžnosti ustavi postopek zavarovanja, če je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana.
Konkretni problem v praksi
Banke v svojih evidencah vodijo številne začasne odredbe, s katerimi jim je naloženo, da dolžniku ali komu drugemu po dolžnikovem nalogu odrečejo izplačilo denarnega zneska, za katerega je sodišče izdalo začasno odredbo, z dolžnikovega računa. V praksi to pomeni, da banke sredstva "rezervirajo" oziroma "blokirajo", kar se na dolžnikovem transakcijskem računu prikaže kot znesek, ki se sicer nahaja na transakcijskem računu, vendar dolžniku ni razpoložljiv.
Banke nastopajo kot izvrševalke sklepov o začasnih odredbah, ki so jih dolžne izvršiti, ne da bi presojale njihovo pravilnost oziroma dopustnost. Za banko je relevantno le tisto, kar odloči sodišče (tj. izdajatelj sklepa o začasni odredbi), saj je dolžna izvrševati sklepe tako, kot se glasijo. Poleg tega banka izvršuje le tiste sklepe o začasnih odredbah, ki jih prejme od sodišča, in dolžniku ne sme dajati odgovorov, kadar se dolžnik z izvrševanjem začasnih odredb ne strinja.
Sklep o začasni odredbi določi trajanje oziroma njen čas veljavnosti. Smisel začasne odredbe je, da nudi zavarovanje le začasno, torej časovno omejeno, dokler obstajajo razlogi, ki upravičujejo namen zavarovanja, tj. zavarovati možnost kasnejše izvršbe na premoženje dolžnika ter doseči poplačilo terjatve (in ne le izpolnitev pogojev za izvršbo). Čas veljavnosti začasne odredbe je lahko določen opisno, na primer do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka ali odrejenega časa po pravnomočnosti sodbe. Začasna odredba z opisno opredeljenim časom veljavnosti torej določa, da mora banka dolžniku (ali komu drugemu po dolžnikovem nalogu) odreči izplačilo določenega denarnega zneska in da začasna odredba velja npr. 15 dni po pravnomočnem zaključku pravdnega postopka. Po poteku 15 dni prenehanje začasne odredbe ne nastopi avtomatično, zato mora banka "rezervirana" sredstva še vedno ohranjati "rezervirana" vse do takrat, ko sodišče (na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti) ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja z izdajo novega sklepa. Za banko kot izvrševalca sklepa sodišča nastane težava, kadar sodišče ne izda novega sklepa, saj banka posledično nima informacij, koliko časa naj vodi "rezervirana" sredstva in odreka njihovo izplačilo dolžniku.
Pravna ureditev
Prenehanje začasnih odredb zaradi poteka časa je urejeno v prvem odstavku 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če je čas, za katerega je bila izdana začasna odredba, potekel. Nobenega dvoma ni, da začasna odredba ne preneha samodejno s potekom časa, za katerega je bila izdana, ampak je potrebna odločba sodišča, saj to izrecno določa ZIZ v navedenem členu. Vprašanje pa je, ali lahko sodišče po poteku časa veljavnosti tudi po uradni dolžnosti ustavi postopek zavarovanja z začasno odredbo.
ZIZ glede prenehanja začasnih odredb vsebuje specialne določbe, zaradi česar določba 76. člena ZIZ v povezavi z 239. členom ZIZ ni uporabljiva. Prav tako meniva, da v primerih prenehanja začasnih odredb zaradi poteka časa ni mogoče uporabiti 2. člena ZIZ v povezavi z 239. členom ZIZ, ki govori zgolj o začetku oziroma uvedbi postopka, ne pa tudi o ustavitvi postopka.
Meniva, da je treba pri razlagi prvega odstavka 278. člena ZIZ izhajati iz namena zakonodajalca, kot ga je ta določil pri sprejetju navedenega člena, in pravilno uporabiti jezikovno razlago.
Drugi odstavek 278. člena ZIZ je bil dvakrat spremenjen z namenom, da lahko sodišče po uradni dolžnosti ustavi postopek zavarovanja zaradi poteka časa, za katerega je bilo zavarovanje izdano. Z novelo ZIZ-A se je prvi odstavek 278. člena ZIZ spremenil tako, da je bilo iz besedila člena izrecno črtano besedilo "na dolžnikov predlog" ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Ajda Vodnjov in Gregor Verbajs: Prenehanje začasne odredbe zaradi poteka časa ali na portalu Pravna praksa, 2018, št. 30-31Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
