D. Renckhoff je fotograf, ki je spletni strani o potovanjih dovolil uporabo svoje fotografije. Le-to je učenka srednje šole v Nemčiji uporabila v svojem referatu, ki je bil objavljen na spletni strani šole. Čeprav je učenka navedla spletno stran o potovanjih kot vir uporabljene fotografije, je Renckhoff tožil srednjo šolo ter kasneje Zvezno deželo Severno Porenje – Vestfalija, zaradi kršitev njegovih avtorskih pravic.
Nemško Zvezno vrhovno sodišče je pravdni postopek prekinilo in Sodišču v odločanje predložilo predhodno vprašanje, ali objava dela, ki je z dovoljenjem imetnika avtorske pravice na neki spletni strani prosto dostopna vsem uporabnikom interneta, na drugi javno dostopni spletni strani pomeni dajanje na voljo javnosti v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, če se delo najprej kopira na strežnik in se nato naloži na drugo spletno stran?
Sodišče Evropskih skupnosti je s sodbo št. C-161/17 z dne 7. avgusta 2018 pojasnilo pojem »priobčitev javnosti«. Ob tem je najprej poudarilo, da lahko države članice avtorjem podelijo izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo priobčitev svojih del javnosti. Iz tega sledi, da je treba vsakič, razen v primerih izjem in omejitev, ki so izčrpno določene v 5. členu Direktive 2001/29, ko tretja oseba uporabi delo brez predhodnega soglasja, šteti, da gre za kršitev pravic avtorja tega dela.
Ker v členu 3(1) Direktive 2001/29 pojem »priobčitev javnosti« ni pojasnjen, se je Sodišče sklicevalo na svoje starejše odločitve, ter tako poudarilo, da je za tako ravnanje dovolj že, da je delo javnosti dano na voljo tako, da imajo lahko osebe, ki sestavljajo javnost, do njega dostop. V obravnavani zadevi je treba spletno objavo fotografije, ki je bila predhodno objavljena na drugi spletni strani, po kopiranju na zasebni strežnik opredeliti kot »dajanje na voljo« in zato kot »priobčitev« v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29. Taka spletna objava namreč obiskovalcem spletne strani, na kateri se ta spletna objava izvede, omogoči dostop do te fotografije na tej spletni strani.
Ker se stranke v postopku niso strinjale, ali je bila fotografija priobčena »novi javnosti«, je Sodišče v nadaljevanju opozorilo, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da razen v primerih že omenjenih izjem in omejitev vsak akt reprodukcije ali priobčitve javnosti dela, ki ga stori tretja oseba, zahteva predhodno soglasje njegovega avtorja. Ti avtorji imajo v skladu s členom 3(1) Direktive 2001/29 tudi preventivno pravico, ki jim omogoča, da posežejo med morebitne uporabnike svojih del in priobčitev javnosti, ki bi jo lahko nameravali izvesti ti uporabniki, zato da bi to priobčitev preprečili. Polni učinek take preventivne pravice pa bi bil okrnjen, če bi bilo treba šteti, da spletna objava dela, ki je bilo predhodno z dovoljenjem imetnika avtorske pravice objavljeno na neki spletni strani, na drugi spletni strani ne pomeni priobčitve novi javnosti. Taka spletna objava na drugi spletni strani, kot je tista, na kateri je bila opravljena prvotna priobčitev, bi namreč lahko onemogočila ali vsaj znatno otežila izvajanje preventivne pravice imetnika, da zahteva, da se preneha z priobčitvijo dela, po potrebi z njegovim umikom z navedene spletne strani, na kateri je bilo to delo priobčeno z njegovim dovoljenjem, ali s preklicem dovoljenja, ki ga je predhodno dal tretji osebi.
Na drugem mestu člen 3(3) Direktive 2001/29 izrecno določa, da se pravica do priobčitve javnosti iz člena 3(1) te direktive ne izčrpa z nobenim dejanjem priobčitve javnosti oziroma dajanja na voljo javnosti v smislu te določbe. Če pa bi se štelo, da spletna objava dela, ki je bilo predhodno z dovoljenjem imetnika avtorske pravice priobčeno na neki spletni strani, na drugi spletni strani ne pomeni dajanja tega dela na voljo novi javnosti, bi to pomenilo izčrpanje pravice priobčitve. To bi tudi imetniku odvzelo možnost, da za uporabo svojega dela zahteva primerno nagrado, zlasti to, da se imetnikom zadevnih pravic zagotovi varstvo možnosti gospodarskega izkoriščanja dajanja varovane vsebine v promet ali na razpolago z dajanjem licenc proti plačilu primerne nagrade za vsako uporabo varovane vsebine.
Sodišče je zaključilo, da je treba ob upoštevanju teh elementov šteti, da je treba spletno objavo dela, ki je varovano z avtorsko pravico, na drugi spletni strani, kot je tista, na kateri je bila opravljena prvotna priobčitev z dovoljenjem imetnika avtorske pravice, v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, opredeliti kot dajanje na razpolago takega dela novi javnosti.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
