V bodoči koaliciji želijo, da je politični in volilni sistem zasnovan tako, da ima volivec odločilni glas in da politični sistem deluje dovolj operativno in preprosto, da je formacija organov za vodenje države transparentna ter hitra. Zato naj bi, kot so nekatere stranke koalicije že večkrat predlagale, opravili razmislek o spremembi proporcionalnega volilnega sistema na način, ki bi volivcem zagotovil večji vpliv pri izboru kandidatov. Pri tem poudarjajo dosledno spoštovanje načel pravne države in enakosti pred zakonom, ki ni odvisna od politične, ekonomske ali drugih oblik družbene moči posameznika.
Po informacijah STA pa naj bi razmislili še o dodatnem volilnem dnevu in o podaljšanju časa odprtja volišč do 22. ure. Načrtujejo še projekt predčasnih volitev na način e-volitev, kar bi lahko bila dobra podlaga za ugotavljanje možnosti uvedbe pravih e-volitev.
Prav tako je že bilo slišati napovedi razprave o smiselnosti državnega sveta, njegovi morebitni ukinitvi ali preoblikovanju. V primeru ukinitve naj bi pravico do veta prenesli na predsednika republike. Načrtujejo tudi sprejem zakona o političnih fundacijah in zaostritev ureditve financiranja političnih strank in z njimi povezanih subjektov iz tujine.
Nekaj sprememb se obeta tudi na področju sodstva, predvsem pri imenovanju sodnikov. Uvedli naj bi triletno preizkusno dobo sodnikov, sodnikov naj ne bi več imenoval DZ, ampak na predlog Sodnega sveta predsednik republike ali sam Sodni svet, katerega sestavo pa bi lahko spremenili.
Kot nujni pogoj za izvolitev v sodniško funkcijo bodoči koalicijski partnerji nameravajo predlagati uspešno opravljeno specializirano in praktično izobraževanje za sodniško delo in s tem bi vzpostavili selekcijo pred potrditvijo v stalni mandat. S spremembo procesnih zakonov nameravajo uveljaviti dokončno odločanje instančnih sodišč brez vračanja na prvo stopnjo.
V dveh letih nameravajo dokončno urediti prostorsko problematiko priporov, zaporov in oddelkov za neprostovoljno pridržane osebe z duševno motnjo, še naprej pa bodo spodbujali postopke alternativnega reševanja sporov, zlasti mediacijo in arbitražo. Prenoviti želijo tudi zakonodajo s področja nezakonito pridobljenega premoženja in okrepiti pristojnosti predsednikov sodišč.
Za aktualno predsednico Sodnega sveta načrti premalo konkretizirani, nekdanji predsednik kritičen do poskusne dobe
Predsednica Sodnega sveta Barbara Nerad je za STA ocenila, da so ukrepi na področju pravosodja trenutno preveč ohlapni in premalo konkretizirani, da bo lahko o njih podala svoje osebno stališče ali pa da bi se o njih opredelil Sodni svet. Je pa oceno predvidenih ukrepov za STA podal njen predhodnik na čelu Sodnega sveta Marko Novak.
Kot slabo rešitev ocenjuje morebitno uvedbo triletnega poskusnega obdobja za sodnike. "Postavlja se namreč vprašanje, kakšen bi bil status teh sodnikov. Na eni strani bi imeli sodnike s t. i. polnimi pooblastili, na drugi strani pa sodnike v nekakšni čakalnici. Dvomim, da bi na ta način dobili boljše sodnike, bi pa na ta način verjetno ogrozili njihovo neodvisnost", pravi.
Prepričan je, da izbor dobrih sodnikov zagotavlja že zdajšnji postopek na Sodnem svetu, ter da bi bilo bolje razmišljati o tem, kako izbor pred Sodnim svetom še izboljšati. Sam si na primer želi več denarja, da bi lahko Sodni svet izvedel dodatna preverjanja usposobljenosti kandidatov za sodnike, na primer s psihološkimi testi.
Novak tudi ne razume načrtov koalicije, da bi bilo nujen pogoj za izvolitev v sodniško funkcijo uspešno opravljeno specializirano in praktično izobraževanje za sodniško delo, saj je tovrstno izobraževanje zagotovljeno že zdaj. Slednje zagotavljata pravosodni izpit in pogoj, da po izpitu določeno število let delaš na pravniških delih oziroma si strokovni sodelavec na sodišču, pravi.
Novak: Smo ena zadnjih evropskih držav, kjer sodnike voli parlament
Podpira pa nekdanji predsednik Sodnega sveta zavezo koalicijskih partnerjev, da bodo v enem letu predlagali ustavne spremembe, po katerih sodnikov ne bi več imenoval DZ, ampak na predlog Sodnega sveta predsednik republike ali sam Sodni svet. "Smo namreč ena zadnjih držav v Evropi, kjer sodnike še voli parlament," pravi. Opozarja pa, da mora imeti predsednik republike v postopku imenovanja sodnikov zgolj protokolarno vlogo, da ne pride do položaja, do kakršnega je prišlo na Poljskem, ko je predsednik države blokiral imenovanje nekaterih sodnikov.
Novak podpira tudi zavezo koalicijskih partneric, da bodo z ustreznimi popravki uveljavile dokončno odločanje instančnih sodišč o pritožbah brez vračanja na prvo stopnjo. "Gre za ukrep, ki bi zelo pripomogel k hitrejšemu zaključevanju postopkov," pravi. Takšno odločanje je sicer po njegovih besedah možno že zdaj, le da se ga višja sodišča še ne poslužujejo tako pogosto.
Glede zaveze koalicije, da bodo določili jasna in objektivna merila ter zaostrili pogoje za imenovanje članov Sodnega sveta, pa Novak pravi, da za to ne vidi potrebe, saj da pri izbiri članov Sodnega sveta trenutno ne prihaja do večjih težav.
Ljubljana, 21. avgusta (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
