Predsednik SDS Janez Janša je predsedniku republike Borutu Pahorju včeraj sporočil, da v DZ zaenkrat ne obstaja potrebna večina za oblikovanje stabilne vlade. Pahor pa je nato sporočil, da bo do 23. julija uradno seznanil DZ, da v prvem krogu ne bo predlagal kandidata za predsednika vlade, DZ se bo z nastalo situacijo predvidoma seznanil prihodnji petek.
Pengov Bitenc pravi, da je Pahor po eni strani žogico vrnil parlamentu, obenem pa ima še vedno na voljo drugi krog, ko imajo možnost predlagati mandatarskega kandidata predsednik republike in poslanci.
Pahor je sicer nedavno ocenil, da bo po 23. juliju nastopil čas za streznitev v političnem prostoru, ko bodo vsi soočeni z dejstvom, da brez pogovorov čez ostra politična razmejevanja ne bo moč sestaviti nove slovenske vlade. Pengov Bitenc je ob tem kritičen do iskanja alibijev za odločitve v iztekajočih se rokih in grožnji nove politične krize. "Kriza bi nastala zato, ker se stranke ne znajo odločiti, ne zato, ker bi se roki iztekli," je bil oster.
Ob dejstvu, da v prvem krogu ne Janši ne prvaku na volitvah drugouvrščene LMŠ Marjanu Šarcu ni uspelo sestaviti koalicije, obstaja v drugem krogu po mnenju Pengova Bitenca sicer zgolj teoretična možnost tehničnega mandatarja. Sam namreč meni, da za to ni dovolj poguma in državniške modrosti. "Mislim, da so tukaj v igri enostavno preveliki egi, da bodo osebne težnje po položajih ukinile takšno razmišljanje," je dejal.
"Ta hip ne pri Šarcu, ne pri Janši, ne pri komurkoli drugem ni kapacitete za preboj zunaj ustaljenih vzorcev. Nihče ni pripravljen razmišljati o nekem tretjem mandatarju, da bi se vsi predsedniki strank umaknili v korist nekoga tretjega," je ocenil Pengov Bitenc.
Po njegovem prepričanju trenutno tudi ni potrebe po izrednih ukrepih, saj se tehničnega mandatarja običajno izbere, ko je država v politični ali gospodarski krizi, "edini podsistem, ki je trenutno v krizi, pa so odnosi med političnimi strankami". Težko si tudi predstavlja, da bi imeli tehničnega mandatarja štiri leta in da bi predsedniki največjih strank dali svoje ambicije na stran. "Če tega niso zmogli zdaj, ko so imeli en mesec časa, ne vem, kako bi to storili v dvotedenskem roku," je dodal.
Ob tem se je dotaknil tudi intenzivnega komuniciranja programa SDS po družbenih omrežjih. Po njegovi oceni bi to sicer lahko razumeli kot predpripravo za morebitne ponovljene volitve. A zagotovo ni zgolj to. "Ob tem, da je to del konstantne komunikacije s svojimi volivci je predvsem to tudi komunikacija z drugimi volivci z desnice," meni. Konkretno gre za volivce in člane NSi, ki se bodo morali očitno odločati, v katero koalicijo naj gre njihova stranka.
Manjšinska vlada realna možnost tretjega kroga
Če bi bil tudi drugi krog neuspešen, ostane še tretji krog, v katerem je za izvolitev mandatarja potrebna zgolj navadna večina, ki bi lahko nakazala možnost manjšinske vlade. "Ta hip je manjšinska vlada relativno bolj verjetna, kot je marsikdo pripravljen priznati," je prepričan Pengov Bitenc.
Manjšinska vlada, ki bi imela zelo strogo zastavljen program in bi zaveznike iskala v različnih parlamentarnih strankah, bi "center odločanja končno premaknila nazaj v parlament". "To bi bila dobra mala šola parlamentarizma," je dejal in spomnil, da manjšinske vlade, ki bi nastala takoj po volitvah, v Sloveniji še nismo imeli.
Po njegovih besedah bi bila manjšinska vlada lahko kompromis za Šarčevo vlado, ki bi jo podprla tudi Levica, četudi so bili v preteklosti tej možnosti že nenaklonjeni. Kot je opozoril, se lahko namreč povolilne zaveze spremenijo "zaradi višjih interesov". Ti pa so po njegovem mnenju lahko tudi to, da si stranke v resnici ne želijo še enkrat na volitve.
Vnovične volitve drag in organizacijski zalogaj z negotovim izidom
Po njegovem mnenju je finančni vidik najpomembnejši in primarni razlog, zaradi katerega so predčasne volitve manj verjetne in bodo vsi naredili vse, da se jim izognejo. "Smo sredi volilnega cikla: predsedniške volitve 2017, parlamentarne 2018, lokalne 2018, evropske 2019. Ni predaha. Še ene velike volitve, ki pravzaprav pomenijo 88 mini volitev, so velik organizacijski zalogaj, ki ga predvsem manjše stranke niso sposobne izpeljati, manjka jim finančnih in kadrovskih resursov, ljudje so utrujeni ..." je naštel.
Če do njih vendarle pride, pa imajo po njegovih besedah "velike stranke absolutno prednost". Med temi je izpostavil predvsem SDS in SD, ki imata veliko mrežo na terenu.
Rezultat novih volitev pa je po njegovem mnenju negotov. "Računica, da bo udeležba še manjša in bo to za SDS, NSi, Levico ali kogarkoli drugega pomenilo boljši rezultat, ker bodo šli samo še njihovi volivci na volišča, je račun brez krčmarja. Tak iztek dogajanja niti slučajno ni zagotovljen," je opozoril.
Postavlja se tudi vprašanje, ali se ne bi pojavila neka oblika protestnega glasovanja. V kampanji bodo zagotovo predvsem velike stranke, ki nosijo največjo odgovornost za oblikovanje vlade, soočene z vprašanjem o nesposobnosti dogovora. "Zakaj moramo še enkrat na volitve in potrošiti milijone davkoplačevalskega denarja, ker se vi ne znate dogovoriti, bo gotovo prvo vprašanje, zastavljeno v kampanji," je prepričan Pengov Bitenc. Poleg tega bodo morale nekatere stranke že polagati tudi račune za svoje spomladanske predvolilne obljube in napovedi, denimo, kje so vse migrantske množice, ki so jih napovedovali, in podobno.
Od medijev pa je odvisno, ali bi ponovljene volitve lahko obnovile dvoboj med Janšo in Šercem kot potencialnima mandatarjema ali bi v veliki meri opravile s predvolilnimi zavezami o nesodelovanju z Janšo v koaliciji, je dejal.
"In kaj se zgodi, če bo po ponovljenih volitvah bolj ali manj položaj enak? Bomo šli čez šest mesecev še enkrat na volitve in ponavljali vajo, dokler ne bo nekdo imel dovoljšnje večine?" se sprašuje Pengov Bitenc in opozarja na posledice za zaupanje ljudi v demokratičen sistem.
Ljubljana, 20. julija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
