Tudi dunajska odvetniška zbornica se je, kljub primeru Kuhrer, ki je v Avstriji sicer znova sprožil razpravo o smiselnosti obstoja laičnega sodstva (v tem primeru je porota 26. septembra 2013 obdolženca sprva obsodila na dosmrtni zapor, po pritožbi pa je višje deželno sodišče 28. aprila 2014 kazen znižalo na 20 let zapora), izrekla v prid obstoju laičnih sodnikov, »saj so nujno potreben instrument pravne države, ki ga je treba izboljšati, ne pa odpraviti«.
Vloga in obseg sodelovanja laične javnosti pri sodnem odločanju sta odraz vsakokratnih družbenopolitičnih razmer v posamezni državi ter položaja tretje veje oblasti v družbi oziroma v celotni državni ureditvi. Za sodstvo v Sloveniji daje Ustava RS v 128. členu podlago za udeležbo državljanov - t. i. »laikov« - pri izvajanju sodne oblasti, s tem ko določa, da »zakon ureja primere in oblike neposredne udeležbe državljanov pri izvajanju sodne oblasti «. Čeprav ne obstajajo mednarodni dokumenti o človekovih pravicah, ki bi zahteva li laično sodstvo oziroma njegove elemente, so različni modeli sodelovanja laične javnosti znani široko po svetu, saj nedvomno prispevajo tudi k uresničevanju človekovih pravic.
V načelu razlikujemo dva načina sodelovanja državljanov pri izvajanju sodne funkcije, čeprav je delitev teh načinov lahko tudi drugačna:
- porotno sodišče (nem. das Schwurgericht, fr. la cour dassise) sestavljata dve ločeni telesi, in sicer porota, ki odloča o dejanskih vprašanjih, ter sodišče, ki uporabi pravo ter izreče kazen oziroma druge pravne posledice;
- prisedniško sodišče (tudi: »mešano sodišče«, nem. Schoffengericht, fr. echevinage) je sestavljeno iz enega senata, v katerem skupaj zasedajo tako poklicni sodniki kot začasni sodniki - laiki, prisedniki, t. i. Schoffen (angl. assessors), ki skupaj povsem enakopravno odločajo o dejanskih in pravnih vprašanjih; praviloma je v senatu več prisednikov kot pa poklicnih sodnikov.
Kot tretji se navaja še model, v katerem ni laičnih sodnikov; tak je na primer nizozemski sistem profesionalnega sodstva, vanj pa spadajo tudi sistemi šeriatskega prava, kjer naj bi o sodnih sporih odločali zgolj poklicni sodniki.(
Pomisleki o laičnem sodstvu
V evropskem kontinentalnem kazenskem sodstvu so se laiki (porotniki) pojavili kot negacija sodstva absolutne monarhije - zahteva po uvedbi laičnega elementa v sodstvo se je pojavila v sklopu splošne zahteve po demokratizaciji vseh treh vej oblasti. V francoski absolutni monarhiji so se namreč sodniška mesta pridobivala z dedovanjem ali z nakupom, sodstvo pa je bilo znano po samovolji in zlorabah. Ideja o sodelovanju državljanov pri izvajanju sodne oblasti se je zato pojavila kot zdravilo za takšno sodstvo »starega režima«, zgled pa naj bi bila angleška porota.
Vprašanje laičnega sojenja se dotika načela delitve oblasti - najrepresivnejše režime v človeški zgodovini so podpirali poklicni karierni sodniki brez sodelovanja laikov in inkvizitorni sistem, v katerem je imela ideologija »iskanja resnice« prednost pred skrbjo za človekove pravice; demokratične države, ki negujejo enakopravnost državljanov, lahko obstajajo brez laičnega sodelovanja, medtem ko represivne diktature težko obstajajo z laičnim sodelovanjem, razen če se to popači v t. i. kvazisodišče (kangaroo court), ki samo potrjuje vse, kar se od njega zahteva. Sodelovanje laičnih oseb pri sojenju se je tradicionalno zaznavalo kot »pravica-dolžnost« demokratičnega državljanstva, namenjeno naj bi bilo legitimizaciji izrekanja kazni, krepitvi zaupanja javnosti v sistem kazenskega sodstva in poučevanju posameznikov, da spoštujejo zakon.
V ZDA kot državi klasične porote, enako kot v Nemčiji, ki je država mešanega (prisedniškega) sodišča, položaj porotnika ni pravica, temveč državljanska dolžnost (v Nemčiji prisednike izbira posebna komisija izmed kandidatov s seznama, ki ga sestavljajo mestni sveti). V Nemčiji naj bi porotniki - prisedniki predstavljali vse skupine prebivalstva, dejansko pa se izbirajo iz skupin, ki so po izobrazbi in družbenem položaju bližje poklicnim sodnikom, zaradi česar obstajajo favorizirane skupine, na primer učitelji, državni uslužbenci, družbeni delavci. Posledično so učitelji in drugi pripadniki »belega ovratnika« relativno preveč zastopani, medtem ko so gospodinje in zaposleni »modri ovratniki« relativno redko zastopani (angl. underrepresented).
V poznem 17. in zgodnjem 19. stoletju je pravica do sojenja pred poroto združila verske disidente in republikance v boju zoper represijo, kar je v ZDA privedlo do konstitucionalizacije pravice do sojenja pred poroto in do tega, da je ta pravica hkrati postala borbeni krik francoske revolucije (1789) in kasnejših antimonarhističnih gibanj na evropskem kontinentu.
Zamenjava evropskih monarhij s totalitarnimi režimi na začetku prve svetovne vojne je pripeljala do ukinitve porotnega sojenja in do njegove zamenjave z nemškim modelom prisedniškega sodišča: v Rusiji leta 1917 po boljševiški revoluciji in v Nemčiji leta 1924 po ukazu ministra za pravosodje Ericha Emmingerja (»lex Emminger«). V Italiji so fašisti ukinili porotna sojenja leta 1931, diktator Francisco Franco (1892-1975) jim je sledil v Španiji leta 1939, enako je naredila kolaboracionistična vichyjska vlada v Franciji leta 1941; Italija in Francija sta obdržali mešana sodišča, medtem ko je Španija v tem času v celoti odpravila laično sodstvo.
Kljub dejstvu, da se je v anglosaških državah odstotek kazenskih zadev, ki jih rešuje porotno sodišče, v zadnjih letih zmanjšal, predvsem zaradi alternativnih načinov njihovega reševanja in sporazumov o priznanju kaznivega dejanja, je presenetljivo veliko število držav, ki so v sojenje vključile določeno obliko sodelovanja državljanov ali vsaj resno razpravljajo o tem, na primer Španija, Argentina, Venezuela, Japonska, Južna Koreja, Rusija, države Balkana, ki imajo po veljavnih zakonih bodisi čisti porotni sistem bodisi mešani sistem. Uvajanje sodelovanja laikov v kazenski postopek v posameznih državah je sledilo uspešnim (v Franciji) ali neuspešnim (v Nemčiji) revolucijam. Porota je, kot je bilo že omenjeno, v francoski zakonodaji nastala po zgledu angleške v času velikih sprememb, vendar je šel razvoj francoske porote drugačno pot kot angleška verzija; v Franciji je nastalo mešano porotno sodišče, sestavljeno iz sodnikov porotnikov in poklicnih sodnikov, ta sistem pa proučujejo in implementirajo številne zakonodaje na evropskem kontinentu ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> doc. dr. Boštjan Tratar: Odvetnik in udeležba državljanov pri izvajanju sodne oblasti
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
