V pristojnih slovenskih institucijah še proučujejo konec aprila objavljeno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), v kateri so odločili, da je Slovenija v primeru Benedik kršila 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do zasebnega življenja. Policija namreč ni pridobila sodnega naloga, da bi lahko informacije pridobila prek dinamičnega IP naslova, ki določa računalnik v omrežju. Do IP naslova so prišli švicarski organi in identificirali Slovenca, ki je prek omrežja delil otroško pornografijo in je bil pozneje v Sloveniji obsojen.
ESČP je v nasprotju s stališčem slovenskega ustavnega sodišča ugotovilo, da je pritožnik utemeljeno pričakoval, da bodo njegove aktivnosti na spletu ostale anonimne in da posegi v pravico do zasebnega življenja niso bili skladni s pravom, ki pa v obravnavanem času ni vsebovalo specifičnih pravil glede dostopanja in posredovanja podatkov o uporabniku IP naslova. Ustavno sodišče je v utemeljitvi namreč zapisalo, da se je Benedik s svojim ravnanjem sam odpovedal svoji zasebnosti, ko je svoj IP in vsebino svoje komunikacije razkril na omrežju za deljenje datotek.
Kot so ocenili na ministrstvu za pravosodje, je razsodba ESČP precej pomembna z vidika razmerja 8. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do zasebnosti, do 37. člena slovenske ustave, ki govori o pravici do komunikacijske zasebnosti. Interpretacija glede posegov v pravico do komunikacijske zasebnosti je razširjena tudi na področje dinamičnega IP naslova kot dela prometnih podatkov in pomeni krepitev varstva pravice do komunikacijske zasebnosti, so navedli.
Policijske enote lahko pričakujejo spremembo usmeritev
Tako kot na pravosodnem ministrstvu, kjer bodo še ocenili vpliv sodbe ESČP na veljavno zakonsko ureditev in prakso, tudi na policiji sodbo še proučujejo. Na podlagi nje pa bodo policijske enote prejele dodatna pojasnila oziroma ustrezno spremembo usmeritev.
Na policiji so namreč po odločitvi slovenskih sodišč v tem primeru, da policija s pridobitvijo podatkov o uporabniku dinamičnega IP naslova ni posegla v komunikacijsko zasebnost in zato za razkritje identitete ni potrebovala sodne odredbe, novembra 2016 vsem enotam posredovali usmeritve, da lahko od ponudnikov spletnih storitev (in ne operaterjev) pridobijo IP naslov tudi brez sodne odredbe, vendar samo takrat, kadar se posameznik zavestno odpove svoji pričakovani zasebnosti.
Na vprašanje, koliko se lahko preiskava zaradi drugačne prakse v prihodnje zaplete oziroma podaljša, so na policiji odgovorili, da vsako pridobivanje sodne odredbe zahteva določen čas. Pojasnili so, da so za pridobitev odredbe predpisani dokazni standardi "razlogov za sum", za prikrite preiskovalne ukrepe pa je predpisan dokazni standard "utemeljenih razlogov za sum", ki je bistveno višji in zahteva, da so podatki preverjeni in preverljivi ter po kakovosti že zelo blizu "utemeljenemu sumu".
Policija je sicer po njihovih navedbah že do zdaj v določenih primerih, kadar je bilo treba pridobiti podatke o lastniku dinamičnega IP naslova, pridobivala podatke o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju na podlagi 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki predvideva sodno odredbo.
Zakonodajna rešitev že predlagana, a je v parlamentu padla
Na vrhovnem sodišču, kjer bodo odločbo ESČP podrobneje predstavili tudi v naslednji številki Sodnikovega informatorja, so poudarili, da morajo sodišča pri svojem delu upoštevati interpretacijo ESČP. Slednja pa v konkretnem primeru "poleg spremembe pri odločanju najbrž terja tudi spremembo zakonodaje", so navedli in dodali, da je določba 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) trenutno tudi v postopku ocene skladnosti z ustavo pred ustavnim sodiščem.
Na ministrstvu za pravosodje sodbo ESČP vidijo kot precedens za vse članice sveta Evrope, po njihovih navedbah bodo imele s tem mnoge več težav kot Slovenija, saj imajo nekatere še bolj odprt dostop do IP številk kot Slovenija. "Navsezadnje je tudi v konkretnem primeru IP naslov brez odredbe pridobila švicarska, in ne slovenska policija," so navedli.
Slovenija se je po njihovih navedbah tega problema zavedala že prej in s predlagano novelo zakona o kazenskem postopku tudi ponudila ustrezno rešitev, vendar je bil predlog po vetu državnega sveta v DZ zavrnjen. Pravosodno ministrstvo je v predlogu novele predvidelo jasnejšo določitev, da je za pridobitev podatkov o uporabniku dinamičnega IP naslova potrebna sodna odredba. Dodali so, da gre za nadgradnjo obstoječega sistema, ki za posege v komunikacijsko zasebnost na splošno že zahteva sodno odredbo.
Ljubljana, 19. maja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
