Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

12.4.2018

IZ SODNE PRAKSE: Procesna legitimacija v izvršilnem postopku

Izvršilni postopek, v katerem je umrl dolžnik postopka, se nadaljuje z dediči umrlega, saj je nanje prešla dediščina in s tem tudi zapustnikov dolg ter pasivna legitimacija - procesna legitimacija.

Pred sodiščem prve stopnje je tekel izvršilni postopek, ki pa ga je sodišče zaradi smrti dolžnika prekinilo. Odločitev je obrazložilo z dejstvom, da je dolžnik zaradi smrti prenehal obstajati, po njem pa tudi niso bili razglašeni dediči. To je skladno z 81. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) procesna pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti in onemogoča nadaljnji postopek.

Zoper takšno odločitev se je upnica pravočasno pritožila iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Upnica je posebej izpostavila, da je na poziv sodišča odgovorila, da se zapuščinski postopek po pokojnem dolžniku še ni začel, in da dediči, na katere bo terjatev prešla, še niso znani. Prav tako je opozorila na določbe Zakona o dedovanju (ZD), skladno s katerim se zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl, in obveznost matičarja, da v 30 dneh po vpisu smrti v matično knjigo umrlih pošlje smrtovnico zapuščinskemu sodišču. To pa v konkretnem primeru še ni bilo storjeno. Ker je upnica ugotovila, da je dolžnik solastnik več nepremičnin v Republiki Sloveniji, poudari, da se bo zapuščinski postopek zagotovo moral opraviti. Opozori tudi, da ZPP ne določa eksplicitne časovne omejitve prekinitve postopka in meni, da bi sodišče moralo počakati, da se zapuščinski postopek konča in pozove dediče, da prevzamejo prekinjeni postopek.

Višje sodišče je s sklepom I Ip 1011/2017 z dne 27.2.2018 pritožbi ugodilo.

Višje sodišče je najprej poudarilo, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko pravdna stranka (80. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Smrt stranke med postopkom ne povzroči neodpravljive pomanjkljivosti procesne predpostavke biti stranka v postopku. S trenutkom smrti pravnega prednika njegovi dediči že po samem zakonu vstopijo v vse materialne in procesne pravice ter obveznosti svojega pravnega prednika, s tem pa tudi v njegov procesni položaj.

Višje sodišče je sicer v celoti pritrdilo sodišču prve stopnje, da neoprava zapuščinske obravnave in neizdaja sklepa o dedovanju predstavlja oviro za nadaljevanje postopka. Čeprav sicer s trenutkom smrti pravnega prednika njegovi dediči že po samem zakonu vstopijo v vse materialne in procesne pravice in obveznosti (132. člen ZD), torej tudi v procesni položaj pravnega prednika, to velja le za primer procesne legitimacije, ne pa za stvarnopravno legitimacijo, in ne pomeni spremembe stranke postopka v materialnopravnem razmerju. Kdo je dokončni dedič je namreč ugotovljeno šele s sklepom o dedovanju. Šele z njim je jasno, kdo je pasivno legitimiran in na katero osebo je v trenutku zapustnikove smrti prešlo premoženje. Le dokončni dedič vstopi v pravice in obveznosti zapustnika, in sicer z učinkom za nazaj.

Ker v obravnavanem primeru zapuščinski postopek ni bil uveden in ni bil izdan sklep o dedovanju, do stvarnopravne legitimacije ni prišlo, zaradi česar tudi ni pogojev za nadaljevanje postopka. Vendar pa glede na izkazano nepremičninsko premoženje dolžnika in zgoraj citirano določilo 132. člen ZD tudi ni pogojev za ustavitev postopka. Premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti, je namreč v trenutku njegove smrti prešlo na dediče.

Kadar obstaja premoženje zapustnika, je procesna legitimacija na pasivni strani podana, saj so dediči vstopili v procesni položaj dolžnika. Ker obstaja nepremičninsko premoženje zapustnika, obstajajo tudi dediči. Tako kot je nanje ipso facto v trenutku smrti zapustnika prešla dediščina, je nanje prešel tudi zapustnikov dolg in pasivna legitimacija - procesna legitimacija (142. člen ZD).

Višje sodišče je zaključilo, da je izpodbijani sklep preuranjen, zato je pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo. Ker je zapustnik zapustil nepremično premoženje in bo zapuščinsko sodišče moralo opraviti zapuščinsko obravnavo (203. člen ZD), bo sodišče v nadaljevanju postopka pristojno zapuščinsko sodišče pozvalo, da postopa v skladu s 164. členom ZD in po končanem zapuščinskem postopku odločilo o nadaljevanju predmetnega izvršilnega postopka.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2018

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober