Čemu nadomestni zapor v postopek o prekršku?
Po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) je uvedba instituta nadomestnega zapora nujna, saj iz njihovih analiz izhaja, da 24.809 dolžnikov oziroma 39,5 odstotka dolžnikov, zoper katere so bili na dan 24. avgusta 2015 odprti postopki davčne izvršbe, sodi med dolžnike, katerih dolg je težje izterljiv oziroma ga ni mogoče izterjati, pri čemer celoten dolg (zajeti so tudi stroški davčne izvršbe) teh dolžnikov skupaj znaša 49 milijonov evrov oziroma 44,20 odstotka prekrškovnih terjatev, ki so trenutno v izterjavi. Veliko je dolžnikov, zoper katere je vloženo veliko število predlogov s skupno visokim zneskom dolga, vendar pa je ta dobesedno neizterljiv, saj taki dolžniki nimajo transakcijskega računa, so brez zaposlitve in premoženja. Tako je iz podatkov FURS razvidno, da obstaja preveliko število primerov, v katerih globe kot najtežje sankcije za prekršek ne dosežejo pričakovanega specialno preventivnega učinka, hkrati pa imajo ti primeri negativen vpliv na generalno preventivno učinkovanje izrečenih sankcij za prekrške in pomenijo tudi administrativno in dolgotrajno breme za državne organe, ki so sankcijo izrekli oziroma ki so pristojni za prisilno izvršitev globe.
Pogoji za odreditev nadomestnega zapora
Nadomestni zapor se lahko odredi le polnoletni fizični osebi, pri čemer pridejo v poštev tudi samostojni podjetnik, podjetnik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorne osebe pravne osebe ali državnega organa, odreditev nadomestnega zapora pa je izključena pri pravnih osebah in po izrecni določbi tretjega odstavka 39. člena ZP-1 tudi pri mladoletnikih.
Materialnopravni pogoji za odreditev nadomestnega zapora so določeni v 20.a členu ZP-1, pri čemer je ločnica med prvim in drugim odstavkom tega člena teža storjenega prekrška, ki se v tem primeru meri po višini izrečene globe. Tako lahko sodišče po prvem odstavku 20.a člena ZP-1 storilcu odredi nadomestni zapor, če znesek izrečene posamične ali seštevek dveh ali več glob znaša najmanj 1.000 evrov in pod nadaljnjim pogojem neuspešne upravne izvršbe, pri čemer se v seštevek vštejejo le globe, izrečene najmanj v višini 300 evrov.
V tem primeru lahko nadomestni zapor traja najdlje 90 dni.
V drugem odstavku 20.a člena ZP-1 pa je predvidena odreditev nadomestnega zapora v trajanju najdlje 30 dni za t. i. "lažje prekrške", če je bila izrečena globa pod mejo 300 evrov in pod pogojem, da je storilcu izrečenih deset ali več takšnih glob, pri čemer mora seštevek teh glob znašati najmanj 1.000 evrov. V obeh primerih pa je kot "menjalni tečaj" določeno, da en dan zapora nadomesti 100 evrov neplačane in neizterljive globe. Na tem mestu je treba opozoriti, da je odreditev nadomestnega zapora mogoča le pri neplačanih in neizterljivih globah, ne pa tudi pri stroških postopka o prekršku.
V skladu z 41. členom prehodnih in končnih določb ZP-1J se postopek odreditve nadomestnega zapora lahko začne zoper storilca, ki mu je bila oziroma so mu bile izrečene globe za prekrške, storjene po uveljavitvi ZP-1J, kar pomeni za prekrške, storjene po 6. novembru 2016.
Novela ZP-1J je uvedla tudi presojo individualnih okoliščin storilca pri odreditvi nadomestnega zapora, v okviru katere lahko sodišče ob upoštevanju storilčevih zmožnosti za prestajanje zapora, njegovih osebnih razmer ali drugih okoliščin (t. i. olajševalne okoliščine) zniža število dni nadomestnega zapora na največ eno tretjino, vendar ne na manj kot osem dni (tretji odstavek 20.a člena ZP-1) ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Mojca Curk: Nadomestni zapor - nova oblika izvršitve neplačane in neizterljive globe, ali na portalu Pravna praksa, 2018, št. 3-4.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
