Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja je zagotovljeno v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom, revizijskem postopku, ki poteka pred DKOM, in sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodišče). Predrevizijskega, revizijskega in sodnega postopka se ima pravico udeleževati tudi ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). V tem primeru ima izbrani ponudnik enake pravice in dolžnosti kot stranka.
Stranke postopka in aktivna legitimacija
Stranka revizijskega postopka in sodnega postopka je lahko gospodarski subjekt, kot ga določa ZJN-3, ki vloži zahtevek za revizijo, ali zagovornik javnega interesa ali naročnik ali drug subjekt, ki po ZJN-3 izvaja ali bi moral izvajati postopek javnega naročila.
Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročila se lahko vloži v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila zoper vsako ravnanje naročnika. Kadar naročnik sklene pogodbo brez izvedbe postopka javnega naročila, čeprav bi ga po ZJN-3 moral izvesti, je pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku. Če naročnik po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila, se pravica do povračila škode lahko uveljavlja v sodnem postopku.
V predrevizijskem, revizijskem, pritožbenem in sodnem postopku se glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek. V predrevizijskem postopku se glede vročanja odločitve naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in odločitve naročnika glede zavrnitve zahtevka oziroma ugoditve ali delne ugoditve vsebini zahtevka uporablja zakon, ki ureja upravni postopek. Druga pisanja naročnika se vročajo po pošti priporočeno s povratnico ali z elektronskimi sredstvi, če vlagatelj razpolaga z informacijskim sistemom za varen sprejem elektronskih vlog in elektronskim podpisom. V tem primeru mora biti zahtevek za revizijo podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
Za sam postopek pravnega varstva je izrednega pomena ugotovitev aktivne legitimacije. Aktivna legitimacija se prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda, oziroma zagovorniku javnega interesa. Interes za dodelitev javnega naročila je izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo; če rok za oddajo ponudb še ni potekel, pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja. V primeru postopka s pogajanji po predhodni objavi ali brez predhodne objave, ki ga naročnik, upoštevaje določbe ZJN-3, izvaja zaradi prejšnjega neuspešno izvedenega postopka, se interes za dodelitev javnega naročila prizna tudi tistemu ponudniku, ki je v prejšnjem neuspešnem postopku pravočasno oddal ponudbo in ni bil povabljen k oddaji ponudbe, pa bi v skladu z ZJN-3 moral biti.
Kadar je bila v postopku oddaje javnega naročila predložena skupna ponudba, lahko zahtevek za revizijo vloži katerakoli od oseb, ki so oddale skupno ponudbo. Oseba, ki je skupaj z drugimi osebami oddala skupno ponudbo, ima položaj vlagatelja zahtevka za revizijo, če je sama ali skupaj z drugimi osebami, s katerimi je oddala skupno ponudbo, vložila zahtevek za revizijo.
Če je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, vlagatelj v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem postopku oddaje javnega naročila ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve DKOM ali če ponavlja isto kršitev. V predrevizijskem in revizijskem postopku se ne presojajo dejanja, ki se nanašajo na isti ali ponovljeni postopek oddaje javnega naročila in o katerih sta naročnik ali DKOM že pravnomočno odločila, da ne gre za kršitev.
Vlagatelj lahko kadar koli med predrevizijskim in revizijskim postopkom pisno umakne svoj zahtevek za revizijo. Naročnik v treh delovnih dneh od prejema pisnega umika zahtevka za revizijo izda sklep o ustavitvi predrevizijskega postopka, če še ni sprejel odločitve. Če je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo, mora umik zahtevka v treh delovnih dneh od prejema odstopiti v obravnavo DKOM. Če je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo ali mu ugodil, se umik zahtevka šteje za brezpredmeten ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Matjaž Kovač: Pravno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja, ali na portalu Pravna praksa, 2017, št. 45-46
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
