Ohlapna in zastarela pravna ureditev, pomanjkanje nadzora in povrhu še možnost anonimnosti so razlogi, da so socialna omrežja postala pravi raj za širjenje sovražnosti in izvrševanje kaznivih dejanj. Tudi v Sloveniji smo nedavno doživeli prenos "umora na Facebooku" iz Dolenjske, ZLOvenijo in tragično zgodbo prikaza spolnega občevanja osnovnošolskih učiteljev v Mariboru. Lanske ameriške predsedniške volitve in še vedno trajajoča begunska kriza v EU so še dodatno napolnile socialna omrežja s sovražnim govorom in lažnimi novicami (ang. fake news). Nemčija, ki je zaradi svoje krvave zgodovine 20. stoletja primerjalnopravno razvila sila restriktivno zakonodajo in prakso v zvezi s svobodo govora, se je pričakovano hitro odzvala z novo ureditvijo.
NetzDG posega v področje spletne posredniške odgovornosti (ang. intermediary liability), ki je na ravni EU v znatni meri že urejena z direktivo o elektronskem poslovanju. Zakon upravljavcem socialnih omrežij nalaga 24-urni rok za izbris očitno protipravne vsebine po načelu "notice and take down". Za izbris siceršnje protipravne vsebine bodo imeli na voljo sedem dni. Obenem je uvedena obveznost poročanja glede obravnave in reševanja pritožb. V primeru kršitev grozi podjetjem tudi do 50 milijonov evrov denarne kazni. Zakon je začel veljati 1. oktobra 2017, torej praktično takoj po nemških parlamentarnih volitvah. Poglavitni namen prispevka je predstaviti vsebino zakona. V drugem delu bodo nakazani izbrani sporni vidiki, ki pa zaradi narave in dolžine prispevka ne bodo temeljito analizirani.
Razlogi za sprejem in cilj zakona
Vlada Zvezne republike Nemčije v utemeljitvi predloga zakona pojasnjuje, da je dandanašnji način komuniciranja prek spleta pogosto agresiven, žaljiv in neredko zelo sovražen. Mnogo posameznikov je zaradi svojega izvora, barve kože, vere, spola in spolne usmerjenosti nenehno izpostavljeno blatenju in obrekovanju. Uradna statistika Zveznega urada za kriminal je pokazala, da se je v zadnjih dveh letih za kar 300 odstotkov povečalo število kaznivih dejanj iz sovraštva. V nadaljevanju se predlagatelj zakona sklicuje tudi na lanske ameriške volitve, ki so bile močno zaznamovane z lažnimi novicami. Boj zoper slednje je tako ena izmed poglavitnih nalog dotičnega zakona. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, zakon ne ponuja definicije lažnih novic, ampak bodo preganjane lažne novice, ki izpolnjujejo zakonske znake enega ali več izmed taksativno naštetih kaznivih dejanj. Zakon se namreč ne osredotoča zgolj na sovražni govor in lažne novice, marveč našteva 18 pojavnih oblik kaznivih dejanj, ki bodo deležna posebne pozornosti.
Vlada ugotavlja, da kazniva dejanja iz sovraštva, lažne novice in tudi preostale pojavne oblike kaznivih dejanj na spletu, ki niso učinkovito preganjane, pomenijo veliko nevarnost za mirno skupno sobivanje v svobodni, odprti in demokratični družbi. Posledično je treba vzpostaviti pravni mehanizem, ki bo omogočal takojšen izbris prepovedanih vsebin.
Področje uporabe
Zakon je uporabljiv za socialna omrežja, ki imajo v Zvezni republiki Nemčiji (Nemčija) registriranih več kot dva milijona uporabnikov. Bistveno je, da sedež ponudnika storitve ni navezovalna okoliščina. NetzDG tako zavezuje tudi socialna omrežja, ki imajo zadostno število uporabnikov v Nemčiji in sedež v drugi državi članici EU ali v tretji državi.
Socialno omrežje
Socialna omrežja so opredeljena kot ponudniki telekomunikacijskih storitev, ki za namene doseganja dobička upravljajo spletne platforme, ki so zasnovane tako, da svojim uporabnikom omogočajo, da delijo kakršnokoli vsebino z ostalimi uporabniki ali jo dajo na voljo javnosti. Iz definicije so izvzeti portali z novinarsko ali uredniško vsebino in platforme, namenjene individualni komunikaciji ali širjenju specifične vsebine.
Protipravna vsebina
Za prepovedano vsebino se šteje vsebina, ki izpolnjuje zakonske znake enega ali več izmed taksativno naštetih kaznivih dejanj iz kazenskega zakonika. Zakon omenja 18 kaznivih dejanj, med drugimi tudi žaljenje, obrekovanje, ustrahovanje, hujskanje ljudstva ter širjenje, izdelavo in posedovanje otroške pornografije.
Lažne novice
Kljub temu da so bile lažne novice eden izmed poglavitnih razlogov za sprejem, jih zakon ne definira, niti ne omenja. Po eni strani je rešitev smiselna, saj je pojem lažnih novic predmet mnogih nasprotujočih si, tako družbeno-političnih kot pravnih, razlag, obenem pa ga je praktično nemogoče opredeliti z zadostno natančnostjo. Po drugi strani pa ohlapne zakonske opredelitve postavljajo povsem legitimne pomisleke glede njegove nejasnosti, nedoločnosti in nepredvidljivosti. Iz utemeljitve predloga zakona sicer izhaja, da so lažne novice zajete, če izpolnjujejo zakonske znake enega ali več naštetih kaznivih dejanj.
Poglavitne novosti
Obravnava in izbris protipravne vsebine
Skrbnik socialnega omrežja bo imel na voljo, da bodisi v 24 urah od prijave izbriše bodisi onemogoči dostop do očitno protipravne vsebine. Zakon posebej ne opredeljuje, kaj pomeni očitno protipraven. Iz utemeljitve predloga zakona izhaja, da gre za vsebino, ki je protipravna na prvi pogled (prima facie) in torej ne potrebuje posebne dodatne obravnave ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Grega Oprčkal: Nemški boj zoper sovražni govor in lažne novice na socialnih omrežjih ali na portalu Pravna praksa, 2017, št. 44
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
