Nekaj dni pred iztekom polletnega roka za sprejetje vseh potrebnih aktov za izvršitev arbitražne razsodbe, ki je bila objavljena 29. junija, sta oba pravnika zadovoljna z delom, ki ga je opravila Slovenija.
"Kar se tiče zakonodajnega postopka, mislim, da je Slovenija storila vse tisto, kar je potrebno, da bi izpolnila obveznosti iz arbitražnega sporazuma," je ocenila Švarc Pipanova. Zadovoljna je tudi z delom slovenske diplomacije, ki "odločno vztraja, da je treba arbitražno razsodbo v celoti izpolniti". Dokaz tega uspeha je tudi dejstvo, da "sedaj predstavniki EU že nekoliko odločneje in konkretneje napovedujejo podporo implementaciji arbitražne razsodbe".
Zakoni, ki jih je za implementacijo razsodbe sprejela Slovenija, so bili po mnenju Pavlihe nujni za prikaz njene verodostojnosti. "Slovenija mora navzven delovati kot verodostojna država, članica EU in tudi širše mednarodne skupnosti, ki spoštuje mednarodno pravo. Če to zahtevamo, pričakujemo od Hrvaške, moramo biti sami prvi, ki to sprejmemo," je dejal.
Pri tem oba zagovarjata "trši" pristop do Hrvaške in pogajanje zgolj o možnostih implementacije razsodbe in pa morda o tem, kako prebivalcem na območjih, ki jim je ta razsodba otežila življenje, olajšati vsakdanje življenje v praktičnem smislu. Švarc Pipanova je opozorila predvsem na pomen enotnosti slovenske politike, saj je Hrvaška doslej, ko so se pojavile razpoke na vrhu, "znala to spretno izkoristiti in najti šibke točke v slovenski politiki in diplomaciji".
Pavliha je tudi zavrnil možnost vsakršnega "barantanja" s hrvaško vlado pod vodstvom premierja Andreja Plenkovića. Njegovo "prizadevanje za dialog in rešitve" po mnenju Pavlihe v hrvaškem političnem žargonu pomeni zgolj "samopašen monolog in povsem enostranske in za lase privlečene nove predloge za nek prohrvaški režim na morju".
"Arbitražna odločba ne potrebuje nobenega dodatnega sporazuma za implementacijo, pač pa dobroverno sodelovanje obeh strani, da bodo ribiči in obmejno prebivalstvo kar najlažje prebrodili njene učinke," meni Pavliha.
Slovenija bi se morala tudi pripraviti na tožbo Hrvaške zaradi kršitve evropskega prava. "Hrvaška nezaslišano krši omenjene vrednote in posledično evropsko primarno pravo, ker je nedopustno enostransko izstopila iz arbitražnega postopka oziroma bilateralnega arbitražnega sporazuma, ki je bil sklenjen pod okriljem EU, zdaj pa noče izvršiti arbitražne odločbe, ki je res iudicata in sestavni del zavezujočega mednarodnega prava," je poudaril profesor mednarodnega prava in spomnil, da Hrvaška ne spoštuje praktično nobenega sporazuma, ki ga je sklenila s Slovenijo.
Pavliha zato predlaga tožbo Hrvaške po 259. členu Pogodbe o delovanju EU, ki omogoča, da lahko članica, ki meni, da druga članica ni izpolnila neke obveznosti iz pogodb, zadevo predloži Sodišču EU.
Takšne tožbe sicer niso pogoste, a to ne pomeni, da niso izvedljive in da si Slovenija ne more obetati ugodnega izida, meni Pavliha. Spomnil je na primer uspešne tožbe Francije proti Veliki Britaniji, ker so britanski ribiči uporabljali mreže s premajhnimi luknjami. "Če je že v tako banalnem primeru prišlo do tega, da se je sprožil postopek po 259. členu in da je sodišče določilo v prid tožeči stranki, kaj šele lahko pričakujemo v tako pomembnem vprašanju, ko gre res za temeljne vrednote EU in za spoštovanje mednarodnega prava," je menil.
Tudi Švarc Pipanova je menila, da ima Slovenija dobre možnosti za uspeh, če se bo sodišče seveda razglasilo za pristojno razsojati. "Imamo jasno arbitražno razsodbo, ki jo je treba spoštovati, in če bo Sodišče EU imelo pristojnost razsojati o kršitvah te razsodbe, potem je vsebinsko pravo po mojem mnenju na naši strani. Pa tudi glede vprašanja pristojnosti ima Slovenija dobre možnosti, da s premišljeno in previdno zasnovano tožbo, primerno artikulirano, uspe prepričati sodišče, da ima pristojnost v tem sporu," je dejala.
"Če Hrvaška potem tudi odločbe Sodišča EU ne bi spoštovala, bi bila deležna takšnega močnega političnega pritiska, denarnih in drugih sankcij, da ga njeni politiki in politikanti najverjetneje ne bi dolgo zdržali," je še menil Pavliha.
"Če drugega ne, je ideja bržkone vredna poglobljene preučitve, vključno s sodno prakso, kajti boljše mednarodnopravne alternative bržkone nimamo," je dodal.
Pozdravila sta tudi napovedano "posredniško misijo" prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. "Je pa res, da je to zaenkrat samo 'politična' možnost podpore," je dejal Pavliha, ki pa vendarle kaj prelomnega od te misije ne pričakuje. "Ker je pač hrvaška politika, če kdaj, vedno složna glede nerešenih vprašanj s Slovenijo."
Glede kompromisne rešitve, da bi vsebino arbitražne odločitve vključili v dvostranski sporazum, ki se ponuja predvsem preko hrvaških medijev, podprla pa jo je tudi slovenska mednarodna pravnica Vasilka Sancin, sta Pavliha in Švarc Pipanova zelo skeptična.
"Ta možnost ni dobra. Zgodovina kaže, da dejansko Hrvaška niti enega dogovora s Slovenijo ne spoštuje in ga ni spoštovala. Poleg tega je to nevaren presedan, da bomo v prihodnosti jemali kakršnokoli pravnomočno sodno ali arbitražno odločbo samo kot podlago za neko dodatno dogovarjanje," je dejal Pavliha in poudaril, da gre pri arbitražni razsodbi za pravnomočno zadevo, ki je neposredno izvršljiva.
"Če bi takšno odločbo, ki ima skorajda 400 strani in res natančno argumentacijo, zemljevide in vse poskušali nekako po svoje preliti v bilateralni sporazum, je to zaušnica mednarodnim pravosodnim organom. In zmanjšuje kredibilnost in zaupanje v pravo v nadaljnjih podobnih sporih in jasno to potem vse skupaj slabi načelo vladavine prava," je prepričan Pavliha.
Tudi Švarc Pipanova je menila, da bi bila to "politična zloraba pravnih instrumentov in mednarodnega prava". "To ni popolnoma nemogoče, kajti države imajo vedno prednost, da katerikoli problem, spor ali vprašanje rešijo dvostransko, z dogovorom. Vendarle je arbitražna sodba v tem trenutku tisto mednarodnopravno veljavno pravilo, ki ga državi morata spoštovati," je dejala in dodala, da bi se, če bi lahko svetovala slovenski vladi, zavzela za to, "da se še nekaj časa skušamo truditi, da Hrvaška implementira arbitražno razsodbo neposredno in takšno, kot je".
Ljubljana, 11. decembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
