Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sicer upošteva zlasti interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe in s tem dokončna uresničitev upnikove pravice do sodnega varstva. Določene pravice pa imajo vendarle tudi dolžniki. Posamezniki se slabo znajdejo v vlogi dolžnikov, saj v večini primerov nimajo pravnega znanja ali interesa in/ali ne poznajo pravil postopka in s tem tudi ne možnosti za zavarovanje pravic, ki jim gredo kot dolžnikom v postopku izvršbe. Dolžniki zaradi strahu pred nepoznavanjem tematike izvršbe ali zaradi teže psihičnega pritiska, ki ga izvršba pomeni zanje, pogosto ohromijo ali opuščajo določena procesna dejanja, običajno niti ne odgovarjajo na dejanja upnika in sodišča ali se v postopek sploh ne vključijo, kar še dodatno poslabšuje njihov položaj. Glavnina težave je strah posameznikov oziroma neznanje o tem, kako ravnati ob prvi zamudi s plačilom obveznosti, še manj pa vedo o tem, kaj storiti, če upnik svojo terjatev izterjuje v izvršilnem postopku.
Na tem področju imamo ponudbo klasičnih pravnih služb, ki si jih dolžniki posamezniki zelo težko ali pa ne morejo privoščiti (glede na to, da niso zmogli plačevati rednih obveznosti). Ob izjemno vprašljivih praksah sodišč (protiustavnih?) lahko dolžniku zaradi dolga na primer v znesku 383,34 evra prodajo nepremičnino v vrednosti 35.000 evrov (v konkretnem primeru gre za sklep o izvršbi št. 0052 In 1254/2013). Za dolžnika se je primer končal ugodno, saj je bilo prodano stanovanje vrnjeno lastniku, kupnina pa vrnjena kupcu. Dolžnik, ki je bil dolžan dvema pravnima osebama, je dolg poplačal v celoti.
Dolžnik je v omenjenem primeru poznal svoje pravice, čeprav se pred tem ni pravilno odzival na "pravna opozorila", zato je po mnogih izvršilnih dejanjih sodišče izdalo sklep o izvršbi, v katerem je sklenilo, da se nepremičnina proda na dražbi. Po uspešno izvedeni dražbi je sodišče izdalo sklep o domiku nepremičnine kupcu. Po pravnomočnosti tega sklepa se je lastninska pravica v celoti vpisala na kupca, dolžnik pa se je bil dolžan izseliti iz nepremičnine ter jo prazno oseb in stvari v roku 60 dni izročiti kupcu.
Dolžnik je podal pritožbo zoper prodajo in sklep o izvršbi po elektronski pošti na naslove upnikov in odvetnika, ki je zastopal upnika, ter na sodišče pred izdanim sklepom o domiku.
Sklep o domiku je bil v tem primeru neveljaven, saj bi sodišče moralo upoštevati načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS). Zaradi spoštovanja načela enakosti mora biti tudi v izvršilnem postopku zagotovljeno uravnoteženo varstvo upnika, da z izvršbo doseže poplačilo svoje terjatve, in hkrati varstvo dolžnika, da pri tem ni ogrožena njegova eksistenca. Vsak posameznik dolžnik ima po 56. členu ZIZ pravno sredstvo ugovora tudi po izteku roka. Ker skladno z določili šestega odstavka 189. člena ZIZ zoper sklep o domiku ni ugovora, je dolžnik oziroma njegov odvetnik sodišču predlagal, da sklep o domiku razveljavi in izvršbo ustavi.
Ker tudi na sodiščih lahko pride do človeške napake, je dolžnik sodišče še enkrat pozval, da naj pregleda vse dokaze in uvidi, da je dolžnik pravočasno poslal pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnine (stanovanja), da naj se upošteva tudi, da je dolžnik poravnal dolg (po domiku), in da naj se zato razveljavi sklep o izročitvi nepremičnine, sklep o domiku pa naj se razglasi za ničnega. Ničnost sklepa o domiku pomeni, da mora vsaka stranka drugi vrniti vse, kar je prejela na podlagi takega sklepa.
Izvršilni postopek ne sme zasledovati zgolj interesa upnika tako, da so zaradi tega ogrožene temeljne pravice dolžnika, sploh če je dolžnik odziven, kar pa pomeni njegovo odzivnost kadarkoli do konca izvršilnega postopka.
Odvzem nepremičnine je hud poseg v pravice, obenem pa velikokrat pomeni tudi kršitev posameznikovega dostojanstva in grožnjo sami eksistenci. Ustava RS je nad ZIZ in zagotavlja posamezniku nedotakljivost stanovanja, še več, zagotavlja, da vsak Slovenec živi v pravni, socialni in demokratični državi, kjer imamo vsi enake pravice, kar pomeni zlasti sorazmernost pri uporabi predpisov.
Pri presoji razmerja med upnikom in dolžnikom v izvršilnem postopku oziroma položaja dolžnika v izvršilnem postopku je namreč po stališču Ustavnega sodišča treba razlikovati med različnimi položaji. Če je dolžnik brezposeln ali/in v socialni stiski, mu v takem primeru nihče nima pravice odtujiti nepremičnine za majhen dolg ...
Nadaljevanje članka za naročnike > Sanela Štadler: Izvršba na nepremičnino: je pravica upnika nad pravico dolžnika?, ali na portalu Pravna praksa, 2017, št. 38
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
