c S

IZ PRAKSE: Začasna odredba v stečajnem postopku

22.11.2017 Ker je v posledici zamude roka za vložitev tožbe zaradi uveljavljanja prerekane izločitvene pravice, le ta prenehala, ni pravne podlage za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.

(Okrožno sodišče v Kopru, opr. št. P 467/2017) Tožnica je vložila tožbo zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju, ki naj bi ga pravdni stranki ustvarili od sklenitve zakonske zveze. Gre za nepremičnino, ki je bila kupljena v času trajanja zakonske zveze, a je v zemljiški knjigi vknjižen le toženec, pri čemer naj bi bila deleža strank enaka, toženec pa je v postopku osebnega stečaja.

Tožnica je sicer prijavila svojo izločitveno pravico v stečajnem postopku, vendar je stečajni upravitelj pravico prerekal. Tožnica, ki je bila tudi sama v postopku osebnega stečaja, je bila napotena, da v roku 30 dni vloži tožbo na obstoj prerekane izločitvene pravice, vendar je stečajna upraviteljica v njenem imenu ni vložila. Tožnica je še navedla, da je njena izločitvena pravica sicer prenehala, ni pa prenehala njena lastninska pravica na sporni nepremičnini, zato je tožba dopustna.

Hkrati je tožnica predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče tožencu prepovedalo odtujiti in obremeniti sporno nepremičnino in zaznamovalo prepoved v zemljiški knjigi. Ker je stečajni upravitelj toženca objavil poziv za nezavezujoče zbiranje ponudb za nakup nepremičnine in v kolikor bi bila prodaja uspešna, bi tožnica svojo lastninsko pravico lahko dokončno izgubila. Sedaj, ko tožnica ni več v stečajnem postopku, lahko samostojno uveljavlja svoje pravice, v primeru prodaje pa bi njen pravni interes za vodenje postopka odpadel.

V stečajnem postopku velja temeljno načelo koncentracije, v skladu s katerim lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka (1. odstavek 227. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). V skladu z ZFPPIPP je izločitvena pravica tudi pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od slednjega zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini.

Pravočasna prijava izločitvene pravice in pravočasno začet pravdni postopek za priznanje prerekane izločitvene pravice, stečajnemu upravitelju preprečujeta prodajo premoženja, na katerega se izločitvena pravica nanaša in sicer do trenutka, do katerega je o izločitveni pravici pravnomočno odločeno, bodisi v stečajnem postopku ali v pravdnem postopku. Izločitveni upnik torej svojo izločitveno pravico in s tem pravico, da bo premoženje, ki je predmet te pravice izvzeto iz prodaje v stečajnem postopku, lahko varuje le na podlagi določb ZFPPIPP in znotraj stečajnega postopka, kar je v bistvu izraz načela koncentracije. Izraz tega načela je tudi določba 131. člena ZFPPIPP, ki po začetku postopka insolventnosti, proti insolventnemu dolžniku ne dovoljuje izdaje sklepa o izvršbi ali zavarovanju, razen, če gre za zavarovanje, ki se nanaša na zahtevek upnika za uveljavitev ločitvene ali izločitvene pravice.

Tožnica zahtevka za uveljavitev izločitvene pravice nima več, saj je njena izločitvena pravica prenehala v posledici zamude roka za vložitev tožbe zaradi uveljavljanja prerekane izločitvene pravice, posledično ni podlage za odločanje o njenem zahtevku za izdajo začasne odredbe. Predlog je neutemeljen tudi glede na predlagano izvršilno sredstvo, zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi, saj je začetek stečajnega postopka ovira za opravo takšnega vpisa (4. točka 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 94. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Gre torej za položaj, k nastanku katerega je tožnica pripomogla sama in sicer z opustitvijo dejanj v stečajnem postopku, pri čemer dejstvo, da bi bila mogla tožbo za uveljavitev prerekane izločitvene pravice zanjo vložiti takratna stečajna upraviteljica, za samo opustitev dejanja in posledice, ki iz tega izvirajo, ni pomembno. 

Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Odvetniška pisarna Cek d.o.o.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.