c S

Reorganizacija centrov za socialno delo

06.10.2017 Bodo reorganizacija centrov za socialno delo ter kasneje poenostavitev nekaterih postopkov in uvedba socialne aktivacije omogočili hitrejše in učinkovitejše delo centrov?

Temeljni namen novele > Zakona o socialnem varstvu (ZSV) je reorganizacija centrov za socialno delo. Ti se namreč zaradi naraščanja socialne problematike soočajo z vse večjimi potrebami po novem, hitrem in učinkovitem načinu ukrepanja. Hkrati se bodo z reorganizacijo odpravile nekatere pomanjkljivosti centrov, kot npr. poznanstva z uporabniki v lokalnem okolju, uporaba t.i. ustaljene prakse, zaradi kadrovske podhranjenosti je manj možnosti za timsko delo itd.

Z novelo centri za socialno delo ohranjajo svoje naloge: opravljajo storitve socialne preventive, prve socialne pomoči, osebne pomoči, pomoči družini za dom ter organizira skupnostne akcije za socialno ogrožene skupine prebivalstva. Za občino lahko centri za socialno delo opravljajo storitve pomoči družini na domu. Centri za socialno delo lahko opravljajo tudi druge storitve in naloge, če je to potrebno zaradi odpravljanja socialnih stisk in težav v posameznem okolju (49. člen).

Reorganizacija pomeni spojitev več centrov za socialno delo v večji (območni) center za socialno delo, ki bo krajevno pristojen na območju celotne regije, bo omogočila kadrovsko raznolikost in različne strokovne profile.  Po novem bomo tako namesto sedanjih 62 centrov za socialno delo imeli predvidoma 16 le-teh, z enotami, ki bodo poslovale v krajih, kjer imajo sedež zdajšnji centri za socialno delo (49.a člen). S tem se za celotno območje na enem mestu izvaja vodenje in upravljanje. Znotraj vsakega izmed šestnajstih centrov za socialno delo bo delovala skupna splošna služba, ki bo zajemala računovodstvo, administrativne naloge, pravno in kadrovsko službo. Hkrati bo na tak način na voljo večji nabor različnega kadra, izogne pa se tudi dvojnosti vloge strokovnega delavca, saj bo odločanje o ukrepu prevzel drug strokovni delavec in ne tisti, ki bo kasneje izvajal strokovno delo z uporabnikom (npr. svetovanje). Izboljšala naj bi se tudi možnost konzultacij med različnimi profili strokovnih delavcev.

Novost je možnost delovanja centra za socialno delo tudi izven poslovnega časa, če je treba posredovati v nujnih in neodložljivih primerih izvajanja pomoči večjim skupinam ogroženega prebivalstva (49.b člen), za kar do sedaj ni bilo ustrezne pravne podlage.

Novela pa prinaša nekaj novosti tudi na področju vodenja centrov oziroma enot za socialno delo: direktor centra za socialno delo bo lahko za pomoč pri strokovnem delu in opravljanju ostalih nalog imenoval pomočnike direktorjev na enotah centra za socialno delo (tretji odstavek 56. člena). Pomočniki bodo pomagali tako pri opravljanju strokovnih nalog kot pri usmerjanju dela na enotah centra za socialno delo, zaradi česar bodo morali izpolnjevati enake pogoje glede vrste in ravni izobrazbe, delovnih izkušenj in strokovnega izpita kot direktor.

Nadalje novela novem 58.a členu določa ustanovitev novega organa v centrih za socialno delo - svet lokalnih skupnosti, ki bo kolegijski posvetovalni organ zavoda. Njegove naloge, sestava in način oblikovanja se določijo s statutom ali pravili centra za socialno delo, v skladu z aktom o ustanovitvi.

Zaradi pomanjkljive ureditve ugotavljanja krajevne pristojnosti centrov za socialno delo se z novelo določa krajevna pristojnost za mladoletno osebo po stalnem oziroma začasnem prebivališču obeh staršev. Če imajo starši prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče na različnih naslovih, se krajevna pristojnost določi po stalnem oziroma začasnem prebivališču večine družinskih članov. Za mladoletno osebo, katere starši ne živijo skupaj, se krajevna pristojnost določi po stalnem oziroma začasnem prebivališču tistega od staršev, kateremu je bila mladoletna oseba zaupana v varstvo in vzgojo oziroma pri katerem mladoletna oseba živi. Če je bila mladoletna oseba zaupana v varstvo in vzgojo obema staršema, se krajevna pristojnost določi po stalnem prebivališču mladoletne osebe. Če je mladoletna oseba s sodno odločbo zaupana v varstvo in vzgojo drugi osebi, se krajevna pristojnost določi po stalnem oziroma začasnem prebivališču te osebe. Če krajevne pristojnosti tako ni mogoče določiti, se določi po kraju, kjer je nastal povod za postopek (81. člen).

Novela bo stopila v veljavo 14. oktobra letos, uporabljati pa se bo začela 1. oktobra 2018.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.