V točki č) 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS) je določeno, da delovno sodišče v kolektivnih delovnih sporih odloča tudi "o zakonitosti stavke in drugih industrijskih akcij". Katere so "druge industrijske akcije", naše pravo ne ureja. Tako smo pri urejanju tega pomembnega instituta dejansko ostali na začetku, ker imamo urejeno le stavko, drugih industrijskih akcij pa ne. Naša pravna ureditev v zvezi z navedeni pojmi ni primerljiva s številnimi drugimi evropskimi državami, ki poznajo tudi do 25 različnih industrijskih akcij ter seveda tudi pravne in dejanske razlike med njimi.
Pojem
Posledica pomanjkljive pravne ureditve je, da vse industrijske akcije pojmujemo kot "stavko", čeprav jim pogosto manjkajo njeni bistveni elementi (na primer popolno neizvrševanje delovnih nalog stavkajočih delavcev). Mimo elementov in terminologije drugih evropskih držav pa smo "razvili" nekatere oblike "stavk", ki jih drugje ne poznajo, na primer belo, prikrito in zamrznjeno stavko, protest, ki ima elemente stavke (v zadnjem času protesti delavcev Luke Koper in Pošte Slovenije). Pravnih opredelitev teh pojmov ni, zato tudi v praksi ne vemo, kaj pomenijo, in jih ni mogoče imenovati industrijske akcije.
V praksi naših (delovnih) sodišč ni primerov odškodninskih zahtevkov delodajalcev, s katerimi bi od sindikatov zahtevali plačilo odškodnine za škodo, ki jim je nastala zaradi nezakonite stavke. To vprašanje sodi na eno od osnovnih področij razvitih in kultiviranih kolektivnih delovnopravnih razmerij.
Normativno in v sodni praksi pravice tretjih oseb v primeru (nezakonite) stavke niso obravnavane. Vprašanja o pravicah tretjih, v stavkah prizadetih strank si pri nas organizatorji stavk sploh ne postavljajo. To vprašanje se lahko pojavi v zvezi s stavkami v javnem sektorju (na primer stavke javnih uslužbencev, zdravnikov, medicinskih sester, carinikov, policistov, sodnikov) in v zasebnem sektorju, predvsem na področju prometa (letalski, železniški in avtobusni promet, stavke "tovornjakarjev"). Tretje osebe, torej stranke v upravnih postopkih, bolniki, stranke v sodnih postopkih, potniki v različnih oblikah prometa, sploh niso zaščitene pred škodo, ki jim lahko nastane zaradi stavke. Izjema je letalski promet. Če je stavka nezakonita, je organizator lahko (poleg odgovornosti po delovnopravnih predpisih) odgovoren tudi po načelih obligacijskega prava (na primer po 131. in naslednjih členih Obligacijskega zakonita (OZ).
S pojmom "tretja oseba" v postopku stavke razumemo osebe, ki niso niti delodajalci niti sindikati (organizatorji stavke) oziroma predstavniške organizacije delavcev, torej niso osebe, ki na podlagi kolektivnih pogodb (KP) in drugih delovnopravnih predpisov (na primer ZStk, ZDR-1) sodelujejo kot stranke v stavki. Tretje osebe tudi niso predstavniške organizacije ene ali druge v stavki sodelujoče stranke, ker dejansko pomenijo združenje ene in druge stranke v stavki (na primer: Zveza sindikatov, Gospodarska zbornica). "Tretja oseba" so torej pravne ali/in fizične osebe, ki so na podlagi pogodb obligacijskega prava v pravnem razmerju z eno od udeleženk stavke (pretežno z delodajalcem) in jim zaradi stavke nastane škoda, ker njihov sopogodbenik (pretežno delodajalec) zaradi stavke ne more izpolniti svojih obveznosti, ali jih ne more izpolniti na dogovorjeni način ali v dogovorjenem roku, ali ker takšnih obveznosti ne more izpolniti tretja stranka do oseb, s katerimi je v pogodbenem razmerju. Tretje osebe so torej poslovni partnerji delodajalca, stranke v upravnih ali sodnih postopkih, pacienti zdravstvenih organizacij, potniki v (cestnem, letalskem in pomorskem) prometu in druge s strankama stavke poslovno povezane osebe, ki jim nastane škoda zaradi stavke.
Primeri oškodovanja tretjih oseb
Slovenija
Obravnavanje pravic tretjih bi se pri nas lahko večkrat pojavilo, ker je vprašanje, koliko stavk je sploh zakonitih. V času stavke mora biti delo v celoti prekinjeno, stavkajoči v načelu nimajo pravice do plače po načelu "nič dela, nič plačila" (ang. no work, no pay), ker sicer ne gre za stavko, ampak za drugo industrijsko akcijo. Zadnji primer vprašljivosti pravnega značaja industrijske akcije ("stavke") je "stavka" zaposlenih v orkestru Slovenske filharmonije, ki so v času stavke delali (vadili program), razen na dan novoletnega koncerta, ki je bil zaradi stavke odpovedan. Podoben je primer s stavko zdravnikov. "Stavkajo", pa vendar v omejenem obsegu opravljajo svoje delo. Tak položaj v zvezi z organizacijo, značajem in posledicami "stavke" pri nas kaže, da bi bilo v večini primerov mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti tretji stranki.
Nemška sodna praksa
Nemška sodna praksa je deležna posebne obravnave, ker je zaradi velikega trga in velikega števila zaposlenih zelo bogata in raznolika. Nemško zvezno delovno sodišče (Bundesarbeitsgericht - BAG) je v zadnjem času v treh zadevah posredno ali neposredno odločilo o vprašanju odgovornosti organizatorja stavke do tretjih oseb, ki doslej ni bilo znano v nemški sodni praksi. V vseh zadevah je kot predmet spora navedeno: "stavka, pravica do odškodnine tretjih vpletenih" ...
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
