Predmetni prispevek prikazuje podobnosti in razlike med obema postopkoma ter se ob dejstvu, da se slovenska sodišča postopka predhodnega odločanja v veliki meri niso posluževala, sprašuje, ali ne bo izdaja svetovalnih mnenj morebiti ostala zgolj mrtva črka na papirju.
Med možnostjo in dolžnostjo
Tako namen uvedbe svetovalnih mnenj vrhovnega sodišča kot tudi namen postopka predhodnega odločanja sta smiselno enaka, to je zagotavljanje enotne razlage in uporabe prava v državi članici (v primeru svetovalnih mnenj) oziroma Evropski uniji (v nadaljevanju EU) (v primeru postopka predhodnega odločanja).
Institut svetovalnih mnenj opredeljuje novi četrti odstavek 206. člena ZPP, ki določa, da lahko sodišče odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru sodišče predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja. Iz samega besedila citirane zakonske določbe izhaja, da ima razpravljajoči sodnik možnost sam odločiti, ali bo podal predlog za izdajo svetovalnega mnenja ali ne. Fakultativnost podaje predloga za izdajo svetovalnega mnenja in njegov nezavezovalni učinek pa zagotavljata sodnikovo neodvisnost.
Na drugi strani je v postopku predhodnega odločanja skladno z 267. členom Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) treba razlikovati med možnostjo in dolžnostjo postaviti vprašanje za predhodno odločanje. O dolžnosti postaviti vprašanje za predhodno odločanje govorimo, kadar se vprašanje glede razlage ali veljavnosti prava EU postavi pred sodiščem države članice, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva. O dolžnosti postaviti vprašanje za predhodno odločanje govorimo tudi, kadar se pred nižjimi sodišči postavi vprašanje veljavnosti sekundarnega prava EU (t. i. doktrina Foto-Frost). Na tem mestu je treba še opozoriti, da se sodišče lahko svoje dolžnosti razbremeni, če vprašanje ni relevantno, če je bilo vprašanje s strani Sodišča EU v sodni praksi že rešeno na podlagi predhodnega vprašanja v nekem drugem podobnem primeru (acte eclaire) ali če je pravilna uporaba prava EU tako jasna, da ne pušča nobene možnosti za utemeljen dvom o načinu reševanja postavljene zadeve (acte clair).
Glede na fakultativnost predložitve predloga za izdajo svetovalnega mnenja se dileme o razbremenitvi dolžnosti ne postavljajo. Kadar bo vrhovno sodišče odločalo o dopustnosti predloga za izdajo svetovalnega mnenja, bo v skladu s četrtim odstavkom 206. člena ZPP za zavrnitev predloga zadostovalo splošno sklicevanje na neobstoj pogojev. Zoper tak sklep pritožba ne bo mogoča.
Odločitev o vložitvi predloga za izdajo svetovalnega mnenja
Odločitev za podajo predloga za izdajo svetovalnega mnenja pripada sodniku v postopkih, ki terjajo uporabo ZPP. Tako je možno predlagati izdajo svetovalnega mnenja, četudi v konkretnem postopku dopuščena revizija ni predvidena (na primer nepravdni, izvršilni in insolvenčni postopki). Na ta način se širijo obstoječa pooblastila sodnikov, posledično pa se odpira dodatni kanal dostopa do vrhovnega sodišča.
Če sodišče prekine postopek in vrhovnemu sodišču predlaga izdajo svetovalnega mnenja, lahko strankama da možnost, da se o nameravani prekinitvi postopka izjavita. Sicer sodišče ni dolžno upoštevati predloga strank pri podaji predloga za izdajo svetovalnega mnenja. Vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov najprej odloči, ali je predlog za izdajo svetovalnega mnenja sploh dopusten. Če vrhovno sodišče predloga za izdajo svetovalnega mnenja ne zavrne, s sklepom izda svetovalno mnenje, v katerem poda razlago pravnega pravila. V tem primeru odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov.
Tudi v postopku predhodnega odločanja dejstvo, da so stranke izrazile željo po predložitvi vprašanja v predhodno odločanje, ni pomembno. Sodišče EU namreč izvaja pristojnost za predhodno odločanje o vprašanjih glede razlage ali veljavnosti prava EU izključno na pobudo nacionalnih sodišč, saj je konec koncev ravno nacionalno sodišče tisto, ki je odgovorno za sodno odločbo, ki jo bo izdalo ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Mateja Veingerl: Svetovalna mnenja v luči postopka predhodnega odločanja ali na portalu Pravna praksa, 2017, št. 24-25.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
