Na Sodišče EU sta se obrnila vrhovno sodišče Slovenije in vrhovno upravno sodišče na Dunaju, ki sta v primeru sirskega državljana in dveh afganistanskih družin vprašala, ali je treba vstop teh oseb šteti za zakonit v smislu uredbe Dublin III. Avstrijsko sodišče pa je želelo izvedeti tudi, ali je mogoče ravnanje hrvaških organov enačiti z izdajo vizuma s strani te države članice.
Sirski državljan in člani dveh afganistanskih družin so leta 2016 brez ustreznega vizuma prečkali mejo med Hrvaško in Srbijo, hrvaški organi pa so organizirali prevoz teh oseb do hrvaško-slovenske meje, da bi jim pomagali priti v druge države članice, da bi tam vložili prošnjo za mednarodno zaščito.
Sirski državljan je nato vložil prošnjo v Sloveniji, člani afganistanskih družin pa v Avstriji, vendar sta tako Slovenija kot Avstrija menili, da so za obravnavo prošenj teh oseb za mednarodno zaščito pristojni organi Hrvaške, saj so prosilci nezakonito vstopili na Hrvaško.
Sodišče v Luksemburgu je v danes objavljeni sodbi presodilo, da sprejema državljana države, ki ni članica unije, na ozemlje države članice EU, ni mogoče opredeliti kot vizum, tudi če je do tega sprejema prišlo v izrednih okoliščinah, kakršne so bile leta 2016.
Sodišče je ugotovilo še, da je treba prehod meje brez izpolnjevanja pogojev nujno šteti za nezakonit v smislu uredbe Dublin III. Glede možnosti članic EU, da dovolijo vstop iz humanitarnih razlogov, je sodišče poudarilo, da po schengenskem zakoniku tako dovoljenje velja le za ozemlje zadevne članice.
Država, ki je iz humanitarnih razlogov dovolila vstop državljana države, ki ni članica EU in ki je brez vizuma, na svoje ozemlje, v skladu z dublinsko uredbo ne more biti oproščena odgovornosti za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo vloži ta oseba, je še presodilo Sodišče EU.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so izrazili zadovoljstvo z odločitvijo sodišča, saj potrjuje stališče pristojnih slovenskih organov, da je sirski državljan, ki toži Slovenijo zaradi vprašanja mednarodne zaščite, na Hrvaško vstopil nezakonito in da je za obravnavo njegove prošnje za azil odgovorna Hrvaška.
Po poročanju TV Slovenija gre za 45-letnega Ahmada, ki že 16 mesecev čaka na odločitev, ali bo smel ostati v naši državi. Za televizijo je povedal, da si ne želi nazaj na Hrvaško, ker bi ga lahko ta vrnila nazaj v Turčijo, slednja pa v Sirijo, kamor pa si ne želi.
Na MNZ so sicer še zapisali, da v Sloveniji trenutno razen omenjenega ni drugih prosilcev, na katere bi sodba Sodišča EU vplivala.
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je prav tako pozdravil sodbo, ki potrjuje veljavnost dublinske uredbe tudi v izjemnih okoliščinah. Razsodba po komisarjevem prepričanju zagotavlja zelo jasna pojasnila dublinske uredbe, ki sicer ni bila predvidena za izjemne okoliščine v minulih letih, zato je komisija tudi predlagala azilno reformo, ki naj bi onemogočila sporno prelaganje odgovornosti.
Avstrijski odvetnik, ki se ukvarja s vprašanji azila, Clemens Lahner je dejal, da bo odločitev Sodišča EU vplivala na več sto prosilcev za azil v Avstriji. Kot je ocenil, pa je za okoli 700 prosilcev, ki so že na Hrvaškem "zgodba končana". Spomnil pa je, da je sodišče opomnilo države, da so lahko v obravnavi drugih podobnih primerov solidarne.
Tudi v Bruslju je bila danes v središču begunska problematika. Evropska komisija je tako sporočila, da nadaljuje pravne postopke proti Češki, Madžarski in Poljski zaradi nesodelovanja pri premeščanju beguncev iz najbolj obremenjenih Italije in Grčije v druge članice EU. Poslali so jim že drugi opomin.
Če ne bo ustreznega odziva, je naslednji korak tožba na Sodišču EU. Izjemoma imajo države le mesec dni časa za odziv, namesto običajnih dveh mesecev.
Avramopulos je ponovil upanje, da bo v teh treh državah prevladal razum in da bodo začele uresničevati svoje moralne, pravne in politične obveznosti. V tem kontekstu je pozdravil današnje mnenje generalnega pravobranilca Sodišča EU, da bi bilo treba zavrniti tožbi Slovaške in Madžarske z zahtevo po razveljavitvi zakonodaje za kvote za porazdelitev beguncev po EU.
Mnenje generalnega pravobranilca za sodišče ni zavezujoče, a običajno mu v razsodbi sledi. Sodba v povezavi s tožbo Slovaške in Madžarske proti Svetu EU zaradi kvot naj bi bila znana septembra.
Slovaško pravosodno ministrstvo je v odzivu sporočilo, da priporočilo pravobranilca ni zavezujoče za sodišče in da ne morejo predvidevati, ali ga bo sodišče EU upoštevalo. Počakati nameravajo do končne odločitve.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto pa je o mnenju pravobranilca dejal, da "je povsem v skladu s procesom, imenovanim Sorosov načrt". Po mnenju ministra so evropske inštitucije še bolj pritisnile na Madžarsko in srednjeevropske države glede sprejetja migrantov po obisku ameriškega milijarderja Georgea Sorosa v Bruslju. "Ne želimo sprejeti nezakonitih migrantov, čakamo na odločitev sodišča," je dodal.
Julijsko poročilo o izvajanju načrtov za premeščanje in preseljevanje beguncev sicer kaže, da je bil junij rekorden mesec - iz Grčije so premestili 2000 prosilcev za azil, iz Italije pa 1000. Malta, Latvija in Norveška so že zelo blizu izpolnitvi svojih kvot, še izpostavlja komisija.
Ob nadaljevanju takšnega tempa je do konca septembra mogoče premestiti vse osebe v Grčiji in Italiji, ki so do tega upravičene, ocenjuje komisija.
Slovenija je v okviru načrta za premeščanje beguncev po podatkih komisije doslej iz Grčije in Italije premestila 207 od predvidenih 567 oseb.
Vir: STA, 26. julija 2017
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
