Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

17.7.2017

Priprave na glavno obravnavo in glavna obravnava po noveli ZPP-E

Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), ki se začne uporabljati 14. septembra 2017, je prinesla nekaj opaznejših sprememb v fazah glavne obravnave in priprav nanjo. Gre za fazi, ki sta z vidika trajanja postopkov na prvi stopnji najbolj kritični. Pripravljalci novele so pravilno zaznali, da je boljša organizacija dela v teh dveh fazah ključna za dosego večje koncentracije in pospešitve postopka, za njegovo poenostavitev in racionalizacijo ter za njegovo večjo prožnost, tj. za možnost prilagoditve nekaterih vidikov postopka posebnostim posamezne zadeve.

Priprave na glavno obravnavo


Največ novosti je novela ZPP-E uvedla v fazi priprav na glavno obravnavo. Te se nanašajo na omejitve v zvezi s pripravljalnimi vlogami, na ukinitev poravnalnega in uvedbo obveznega pripravljalnega naroka ter na zahtevo po izdelavi programa vodenja postopka.

1. Omejitve v zvezi s pripravljalnimi vlogami

Za odvetnike bo zanimiva in gotovo še predmet številnih debat nova omejitev, po kateri sme stranka med pripravami na glavno obravnavo brez poziva sodišča vložiti največ dve pripravljalni vlogi. To lahko stori najpozneje 15 dni pred pripravljalnim narokom, sicer se vloga ne upošteva (četrti odstavek 269. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Nova določba odpira številna vprašanja.

Zanimivo je že besedilo spremenjenega četrtega odstavka 269. člena ZPP, za katerega se zdi, da kot pripravljalne vloge opredeljuje le tiste vloge, v katerih stranke navedejo dejstva, ki jih imajo namen zatrjevati na glavni obravnavi, in dokaze, ki jih nameravajo predlagati. Ni povsem jasno, ali to pomeni, da omejitev na največ dve pripravljalni vlogi ne velja za vloge, v katerih stranka podaja zgolj pravna naziranja.

Na prvi pogled je nejasno tudi, ali omejitev na dve pripravljalni vlogi velja do konca priprav na glavno obravnavo (torej do razpisa prvega naroka za glavno obravnavo), ali le do pripravljalnega naroka. Dilemo razrešuje četrti odstavek 286.a člena ZPP, po katerem po pripravljalnem naroku vlaganje pripravljalnih vlog brez poziva sodišča po številu ni več omejeno. Takšna ureditev se z vidika trajanja celotnega postopka komu morda ne bo zdela smiselna, vendar po mojem mnenju omejitev števila vlog pred pripravljalnim narokom ima svoj smisel. Ta je v tem, da se sodišču da možnost, da že v zgodnejši fazi postopka, ko je v spisu manj vlog, lažje načrtuje nadaljnji potek postopka ter dovolj zgodaj usmeri stranke in celoten dokazni postopek v bistvo spora.

Vprašanje je, kako deluje omejitev števila vlog takrat, ko bosta pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo razpisana skupaj. Kaj bo storilo sodišče, če bo stranka na prvi narok, ki neposredno sledi pripravljalnemu, brez poziva prinesla novo pripravljalno vlogo? Menim, da bo sodišče imelo oporo v petem odstavku 286.a člena ZPP in mu vloge ne bo treba upoštevati, če bi to po njegovi presoji zavleklo spor.

Nekoliko premalo domišljena se zdi možnost, da lahko obe stranki še po razpisu pripravljalnega naroka vlagata pripravljalne vloge, in sicer do najpozneje 15 dni pred pripravljalnim narokom. Takšna ureditev bo lahko povzročila taktiziranje ene ali druge pravdne stranke glede tega, kdaj bo samoiniciativno vložila pripravljalno vlogo, da nasprotni stranki ne bi ostalo dovolj časa, da pred pripravljalnim narokom nanjo še odgovori. Če bo tako taktizirala tožeča stranka, bodo pripravljalni naroki lahko potekali v položajih, ko strankama še ne bo dana enaka možnost izjavljanja in bo treba neravnotežje uravnavati na ali po pripravljalnem naroku.

Sodišče bo lahko po novem - sicer le v gospodarskih sporih - strankam odredilo omejitev obsega vloge (494.a člen ZPP). Zanimivo bo videti, ali in kako bodo sodišča to možnost uporabljala. Da bi se uporabljala brez tveganja za nedopustne posege v pravico strank do izjave in prerekanje strank v zvezi s tem, bo sodišče moralo zadevo zelo natančno proučiti in pravilno oceniti stopnjo njene zapletenosti. Do uvedbe elektronskega poslovanja v pravdnem postopku in s tem možnosti avtomatskega štetja števila znakov v elektronskih vlogah določba verjetno niti ne bo mogla zaživeti. Ne znam si predstavljati, da bi bilo mogoče v dobi papirnega poslovanja možnost omejevanja obsega vlog uporabljati na način, ki bi bil po eni strani za sodišče učinkovit, po drugi strani pa bi preprečeval bolj ali manj inovativne poskuse odvetnikov, kako na eno stran stlačiti čim več vsebine.

2. Pripravljalni narok

Novela ZPP-E ponovno uvaja pripravljalni narok (v prvih predlogih novele še neobvezen), hkrati s tem pa ukinja poravnalni narok. Sodišče mora pripravljalni narok razpisati tako, da od prejema vabila nanj preteče vsaj 30 dni. Razpiše ga lahko kadarkoli po prejemu odgovora na tožbo.

Pripravljalni narok bo namenjen odprtemu razpravljanju sodišča s strankami o pravnih in dejanskih vidikih spora (poudarjena odprtost sojenja), dopolnjevanju trditev in pravnih naziranj ter predlaganju dodatnih dokazov, poravnalnim prizadevanjem, odločanju o procesnih ugovorih in, kar je verjetno najpomembneje, bolj strukturiranemu nadaljnjemu načrtovanju aktivnosti v postopku (izdelava programa vodenja postopka).

Sodišče ima možnost, da po pripravljalnem naroku takoj začne glavno obravnavo, če se stranki s tem strinjata. Enako možnost ima sodišče tudi neodvisno od volje strank, če vabilo na pripravljalni narok vroči hkrati z vabilom na glavno obravnavo. Glede na dosedanjo prakso, po kateri so sodišča vabila stranke hkrati na poravnalni narok in na prvi narok za glavno obravnavo, bo zanimivo videti, koliko bodo sodišča uporabljala to možnost, ki zlasti v bolj zapletenih sporih pomeni nevarnost za zmanjšanje pomena in prednosti ločenega pripravljalnega naroka. Vsekakor pa gre pričakovati, da se bo ta možnost uporabljala v enostavnejših zadevah, v katerih je zadevo mogoče končati na enem samem naroku.

Na zahtevo sodišča se mora stranka pripravljalnega naroka udeležiti osebno in osebno odgovarjati na vprašanja sodišča. Če je to za fizične osebe ali manjše pravne osebe, pri katerih je zakoniti zastopnik seznanjen z vsemi vidiki spora, še nekako smiselno, pa si uresničevanja takšne zahteve ni mogoče predstavljati v primeru večje pravne osebe, kjer morda zakoniti zastopnik o dejanskih vidikih spora iz lastnih zaznav ne ve ničesar.

Sankcija neprihoda stranke na pripravljalni narok je huda: izguba pravice zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje. Čeprav to iz besedila zakona nedvoumno ne izhaja, se ta sankcija ne bi smela uporabiti v primeru, ko na narok ne pride stranka osebno, temveč le njen pooblaščenec.

Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Jure Levovnik: Priprave na glavno obravnavo in glavna obravnava po noveli ZPP-E

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2017

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober