Določbe zakona, ki urejajo zakonsko zvezo, so kogentne narave in z izjemo posameznih določb glede preživljanja zakonca in upravljanja s skupnim premoženjem ne omogočajo svobodnega urejanja medsebojnih premoženjskih razmerij med zakoncema.
S sprejetjem novega Družinskega zakonika, ki je začel veljati 15. aprila 2017, uporabljati pa se začne 15. aprila 2019, so bile na področju premoženjskih razmerij med zakoncema sprejete korenite spremembe. Nove določbe so dispozitivne in se uporabljajo le, če se zakonca ne dogovorita drugače.
Uvedena je bila t. i. pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (ženitna pogodba), ki je poleg posameznih določb, v katerih se pojavlja, urejena predvsem v določbah od 85. do 94. člena novega Družinskega zakonika.
Ženitne pogodbe, ki so po svetu znane pod izrazom prenuptial agreements (prenups), so stare že več kot 2000 let. Prva pogodba takšne narave, ki jo poznamo iz zgodovine, je bila napisana v hebrejščini in se je imenovala The Ketubah. S to pogodbo je bil varovan premoženjski položaj žensk v primeru razveze ali smrti moža. Če je torej prišlo do razveze ali smrti moža, je bila žena upravičena do deleža moževega premoženja. Prenups so se pojavljale tudi kasneje, v 7., 9. in 15. stoletju, razcvet pa so doživele v 19. stoletju v ZDA. Do sprejetja Married Women's Act je v ZDA veljala ureditev, da je bilo vse ženino premoženje, ki ga je imela oziroma podedovala, samodejno preneseno na moža, zato so bile žene primorane skleniti ženitne pogodbe in tako zaščititi svoje premoženje, da v primeru smrti oziroma prenehanja zakonske zveze ne bi prešlo na bivšega moža oziroma njegove dediče.
S sprejetjem ženitne pogodbe v svoj pravni red se je Slovenija pridružila državam anglosaškega pravnega sistema, ki so v zvezi s temi pogodbami že razvile obsežno judikaturo. Ženitne pogodbe pa poznajo tudi nekatere države evrokontinentalnega pravnega sistema, denimo Francija, Belgija, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Švica, Danska, Norveška itd., s sprejetjem Družinskega zakonika pa torej tudi Slovenija.
V skladu z novim Družinskim zakonikom se s sklenitvijo ženitne pogodbe zakonca oziroma bodoča zakonca dogovorita o vsebini svojega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega, in sicer tako za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze. Z ženitnimi pogodbami je tako mogoče urejati le premoženjska razmerja med zakoncema, ni pa mogoče urejati vprašanj glede vzgoje in varstva, stikov in preživnine mladoletnih skupnih otrok, do katerih pride v primeru razveze zakonske zveze. Prav tako v ženitne pogodbe - v nasprotju z ureditvijo, ki velja v ZDA - ne bo mogoče vključiti osebnopravnih zavez, kot je na primer skrb žene za čistočo, čas trajanja letnega dopusta itd.
Dogovorjeni premoženjski režim velja šele od sklenitve pogodbe dalje oziroma od dne, ki ga kot začetek veljavnosti določita zakonca. Pogodbo lahko zakonca skleneta pred sklenitvijo zakonske zveze ali po njej. Če zakonca skleneta pogodbo pred sklenitvijo zakonske zveze, začne premoženjski režim iz pogodbe učinkovati s sklenitvijo zakonske zveze, če pa sta pogodbo sklenila po sklenitvi zakonske zveze, pa z dnem sklenitve pogodbe. V skladu z navedenim ima pogodba vedno učinek za naprej (ex nunc) in nikoli ni mogoče z njo premoženjskopravnih razmerij med zakoncema urejati za nazaj (ex tunc) ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Denis Potočnik: Ženitna pogodba - novost v slovenski družinski zakonodaji ali na portalu Pravna praksa, 2017, št. 19.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
