Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

21.4.2017

Predmet stavke v slovenski pravni ureditvi s poudarkom na primeru stavke v Slovenski filharmoniji

Konec lanskega leta in v začetku letošnjega se je najprej v laični, nato pa tudi v strokovni javnosti začelo razpravljati o stavki članov orkestra Slovenske filharmonije (SF). Laična ocena se je omejevala pretežno na spraševanje o njeni primernosti in potrebnosti, zaznati je bilo mnenja o pretiravanju zaposlenih v SF. Strokovne pravne ocene, ki so seveda veliko bolj pomembne, pa so se pretežno dotikale vprašanja zakonitosti stavke. V tem kontekstu predvsem v luči predmeta stavke oziroma stavkovnih zahtev.

Člani orkestra so izvedli dve enodnevni stavki, eno v začetku decembra, drugo na novega leta dan. Stavkovne zahteve iz prve stavke, ki jo je stavkovni odbor označil za opozorilno, so bile tudi del stavkovnih zahtev druge, zaostrene stavke. V tem prispevku bomo s strokovnega vidika osvetlili tiste stavkovne zahteve, glede katerih v naši delovnopravni stroki ni enotnega stališča, nanašajo pa se na odstop ali zamenjavo vodilnih oseb v SF. Slednja problematika močno determinira sodno oceno glede zakonitosti stavke kot celote.

Stavka in njen predmet po Zakonu o stavki

O fenomenu stavke je uvodoma treba povedati zgolj naslednje. Stavka je legitimni ukrep industrijske akcije in je v Sloveniji urejena z Zakonom o stavki. Zakon stavko opredeljuje, vsebinsko označuje njen predmet in dokaj celovito ureja način ravnanja pred in med stavko. Slednje je tudi najbolj pomembno za sodno presojo zakonitosti stavke. Na drugi strani pa je pravica do stavke v Sloveniji ustavna pravica vsakega delavca, urejena v 77. členu Ustave RS. Priznanje pravice do stavke s postavitvijo na raven ustavne pravice nakazuje na njen izjemen pomen, s tem pa tudi stavka kot taka uživa izjemno mesto v delovnopravni doktrini, ureditvi in praksi. Glede na povedano je pomembno, da se ta pravica lahko omejuje le z zakonom, če to zahteva javna korist, in sicer upoštevaje naravo in vrsto dejavnosti, ter da se posledično vsa morebitna pravna vprašanja in dileme v zvezi s stavko praviloma razlagajo v korist pravice oziroma stavke.

Zakon o stavki v prvem odstavku 1. člena opredeljuje stavko kot organizirano prekinitev dela, hkrati pa določa, da delavci s stavko uresničujejo ekonomske in socialne pravice in interese iz dela. Slednje pomeni, da slovenski pravni sistem priznava stavko za uveljavljanje tako pravic kot tudi interesov, kar je sicer nekoliko nenavadno. Tuji pravni sistemi in tudi številni mednarodni pravni viri običajno predvidevajo stavko za uveljavljanje ekonomskih in socialnih interesov delavcev, in ne tudi pravic, saj se te praviloma uveljavljajo sodno. Nikakor pa ta ugotovitev ne vpliva na dejstvo, da so predmet stavke v Sloveniji lahko tudi pravice.

Prvi člen torej vsebinsko orisuje predmet stavke. Slednje je za prakso zelo pomembno, saj analiza stavkovnih zahtev v luči socialnih in ekonomskih pravic in interesov iz sodne prakse Višjega delovnega in socialnega sodišča RS ter Vrhovnega sodišča RS pokaže, da določene stavkovne zahteve lahko presegajo pojem ekonomskih in socialnih pravic in interesov, posledica tega pa je lahko tudi nezakonitost stavke. Kljub temu pa je nesporno, da se predvsem ekonomski in socialni interesi tolmačijo široko ter da v luči stavke presegajo pojem interesnega kolektivnega delovnega spora iz Zakona o kolektivnih pogodbah. To pomeni, da interesa, ki je dejavnik stavke, ne tvori zgolj nestrinjanje socialnih partnerjev glede sklenitve nove ali spremenjene kolektivne pogodbe, temveč tudi akt ali dejanje, ki ima dovolj izrazite učinke na položaj predvsem delavcev.

Iz stališč nadzornih organov Mednarodne organizacije dela (MOD) prav tako izhaja široko pojmovanje ekonomskih in socialnih interesov. Te lahko predstavljajo: bodisi 1. boljše delovne pogoje in kolektivne zahteve poklicne narave bodisi 2. iskanje rešitev za vprašanja ekonomske in socialne politike bodisi 3. iskanje rešitev problemov, ki se neposredno nanašajo na delavce. Ali ima določena stavkovna zahteva zadostno podstat v učinkovanju na položaj delavcev in ali s tem ustvarja relevanten interes, je dejansko vprašanje, kar pomeni, da se v vsakem konkretnem primeru ugotavlja, ali posamezna zahteva stavkajočih upravičuje stavko kot primerno sredstvo za njeno uveljavitev. Iz slednjega bomo izhajali tudi pri oceni posamezne skupine stavkovnih zahtev članov orkestra SF.

Zakonitost stavke in vpliv stavkovnih zahtev

Zakon o stavki vsebuje pomembne določbe glede same napovedi in poteka stavke, ki so ključne za presojo njene zakonitosti. O tem, ali sta bili stavki članov orkestra SF, ki sta bili predhodno napovedani in izvedeni 5. decembra 2016 in 1. januarja 2017, v postopkovnem smislu izpeljani na predpisan način in posledično zakoniti, v tem prispevku ne razpravljamo, saj bo končno oceno tudi o tem dejavniku zakonitosti dalo delovno sodišče. Pravno obvezno, veljavno in učinkovito odločitev o zakonitosti stavke lahko namreč poda samo Delovno in socialno sodišče v kolektivnem delovnem sporu, ki se lahko začne na predlog upravičenega predlagatelja. Breme pravilnega vodenja stavke prevzema vsakokratni organizator stavke, v konkretnem primeru so bili to delavci in stavkovni odbor, ki so ga oblikovali. O dejanskem poteku stavke nimamo zanesljivih in popolnih informacij, zato bi ocena poteka stavke predstavljala mnenje pred popolno ugotovitvijo dejanskega stanja. Slednje bo storilo sodišče v sodnem postopku.

Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Luka Tičar: Predmet stavke v slovenski pravni ureditvi s poudarkom na primeru stavke v Slovenski filharmoniji, ali na portalu Pravna praksa, 2017, št. 11.

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2017

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober