Spremenjeni 56. člen v povezavi z novim 70.c členom skladno z Direktivo 2014/95/EU določata obveznost za velike družbe, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih je večje od 500, da v poslovnem poročilu (lahko pa tudi ločeno) priložijo tudi izjavo o nefinančnem poslovanju. Izjava se nanaša na preteklo obdobje poslovanja in vsebuje podatke o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju vključno s:
– kratkim opisom poslovnega modela družbe;
– opisom politik družbe glede navedenih zadev, med drugim v zvezi z izvajanjem postopkov skrbnega pregleda;
– rezultati teh politik;
– glavnimi tveganji v zvezi z navedenimi zadevami, ki so povezana z dejavnostmi družbe, vključno z njenimi poslovnimi odnosi, proizvodi ali storitvami, kadar je to ustrezno in sorazmerno, ki bi lahko povzročili resne škodljive učinke na teh področjih, ter načini, kako družba upravlja ta tveganja in
– ključnimi nefinančnimi kazalniki uspešnosti, pomembnimi za posamezne dejavnosti.
Družbi ni treba izkazati navedenih informacij v izjemnih primerih, na podlagi ustrezno utemeljenega mnenja članov organa vodenja ali nadzora družbe (četrti odstavek 70.c člena), prav tako so te obveznosti oproščene odvisne družbe, ki ustrezajo navedenim kriterijem in ki so vključene v konsolidirano letno poročilo obvladujoče družbe.
Družba lahko izjavo o nefinančnem poslovanju pripravi kot ločeno poročilo, ki ga objavi skupaj s poslovnim poročilom, ali pa se ločeno poročilo objavi na spletni strani družbe, v razumnem roku, ki ne presega šestih mesecev po dnevu bilance stanja, poslovno poročilo pa se nanj sklicuje.
Družbe morajo v izjavo o upravljanju vključiti tudi opis politike raznolikosti, ki se izvaja v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja ali nadzora družbe glede vidikov, kot so na primer spol, starost ali izobrazba, in navedba ciljev, načina izvajanja ter doseženih rezultatov politike raznolikosti v obdobju poročanja. V skladu z veljavno ureditvijo morajo vse družbe, ki so zavezane pripraviti poslovno poročilo, v njem predstaviti politiko raznolikosti zastopanja v organih vodenja ali nadzora (spolna, starostna, izobrazbena raznolikost). Ker Direktiva 2014/95/EU izrecno navaja, da morajo biti te obveznosti oproščene male in srednje družbe, novela obveznost prikaza politike raznolikosti določa le za tiste družbe, ki so zavezane k reviziji (70. člen).
Spremenjeni 57. člen po novem določa, da mora revizor preveriti, ali poslovno poročilo vsebuje izjavo o upravljanju družbe in izjavo o nefinančnem poslovanju ter pregleda njuno formalno popolnost. K posameznim podatkom v izjavi poda svoje mnenje, v katerem se vsebinsko omeji na pregled podatkov iz 3. in 4. točke petega odstavka 70. člena. Pri ostalih podatkih, ki so del izjave o upravljanju, revizor zgolj preveri ali jih je družba zagotovila – brez vsebinske presoje.
Izmed ostalih novosti, ki jih prinaša novela ZGD-1, je tudi spremenjena obveznost podjetnika, ki ni lastnik objekta na poslovnem naslovu ali na poslovnem naslovu podružnice, navedenem v prijavi, da mora prijavi priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, da podjetniku dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Te izjave ni treba overiti, če lastnik objekta poda izjavo na točki VEM ali če podjetnik pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti od Republike Slovenije, samoupravne lokalne skupnosti ali pristojnega državnega ali občinskega sklada, pristojnega za stanovanjske zadeve, na podlagi zakona, ki ureja stanovanjske stavbe (74. člen).
Prav tako se dopolnjuje določba 15. člena ZGD-1, ki ureja uporabo imena »Slovenija«. Vlada RS ima diskrecijsko pravico, da po prostem preudarku odloča o uporabi tega imena oziroma če se v firmi uporabijo besede, ki označujejo državo ali samoupravno lokalno skupnost (npr. državni, republiški, občinski), ima pa tudi pravico odvzeti dovoljenje, če ugotovi, da družba pri opravljanju svoje dejavnosti huje krši zakonodajo in s tem krni ugled Republike Slovenije.
V povezavi s firmo družbe sta tudi dva nova prekrška, ki ju predvideva 686. člen zakona, in sicer se za prekršek šteje kršitev 13. člena zakona, ki ureja dodatne sestavine firme, če le-te spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb, ter kršitev prej omenjenega 15. člena zakona.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
