Načela novega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) so v osnovi enaka načelom do sedaj veljavnega zakona, saj gre za implementacijo mednarodnih standardov v slovenski pravni red, je pa nekaj novosti že pri opredelitvi novih pojmov. Tako zakon uvaja npr. t.i. anonimen elektronski denar - gre za plačilni instrument, ki zagotavlja anonimnost plačnika in nezmožnost sledenja plačil tako izdajateljem elektronskega denarja kot prejemnikom plačil, ter med drugim opredeljuje distribucijsko pot kot mrežo posameznikov oziroma organizacij, udeleženih v dobavi proizvoda ali storitve končnemu uporabniku (3. člen).
Z zakonom se prav tako razširja krog zavezancev na vse ponudnike storitev iger na srečo. Sem se tako štejejo poleg igralnic in igralnih salonov še prireditelji, ki trajno prirejajo športne stave, ter prireditelji in koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo po internetu ali drugih komunikacijskih sredstvih, terc vsi ostali ponudniki storitev iger na srečo (4. člen). Hkrati pa se dopušča možnost, da vlada z uredbo določi izjeme od tega pravila ter tiste prireditelje iger na srečo, pri katerih obstaja nizko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, v celoti ali delno izvzame iz izvajanja ukrepov po zakonu (5. člen).
Eden od novih pojmov v zakonu je tudi nacionalna ocena tveganja. Republika Slovenija bo morala izdelati nacionalno oceno tveganja za pranje denarja in financiranja terorizma (8. člen). Namen te ocene je, da se ugotovi in ublaži tveganje in da se sredstva in viri nadzornih organov usmerijo v področja, na katerih so tveganja pranja denarja in financiranja terorizma večja. Tudi vsi zavezanci po zakonu morajo vzpostaviti politike, kontrole in postopke za učinkovito blažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma (12. člen). Pripraviti morajo tudi oceno tveganja v skladu s smernicami, ki jih izda pristojni nadzorni organ.
Več novosti prinaša nov zakon na področje pregleda stranke. Zavezanec mora uporabljati vse ukrepe pregleda stranke, vendar lahko obseg takšnih ukrepov določi z upoštevanjem tveganja pranja denarja in financiranja terorizma (16. člen). Obveznost pregleda stranke je dopolnjena pri sklepanju poslov življenjskega zavarovanja, ter se razširja pri občasnih transakcijah: pregled je po novem obvezen tudi pri prenosu sredstev, ki presegajo 1.000 eurov in kadar stranka pri prirediteljih iger na srečo ob izplačilih dobitkov opravlja transakcijo v vrednosti 2.000 evrov ali več (17. člen). V zvezi s poenostavljenim in poglobljenim pregledom stranke se uvajajo nove določbe: tako velja, da lahko zavezanci v primeru neznatnih tveganj uporabljajo poenostavljene ukrepe pregleda stranke, v primeru ugotovljenih večjih tveganj pa morajo uporabljati poglobljen pregled stranke (58. in 59. člen). Izrecno je npr. določeno, da se mora pri visoko tveganih neobičajnih transakcijah uporabiti ukrep poglobljenega pregleda stranke (59. člen).
26. člen razširja uporabo sredstva elektronske identifikacije. Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti na podlagi sredstva elektronske identifikacije se lahko uporablja za stranko, ki je fizična oseba ali njen zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, za pooblaščenca te stranke ter za zakonitega zastopnika in pooblaščenca pravne osebe. Prav tako je omogočeno ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke brez njene osebne navzočnosti z uporabo videoelektronske identifikacije (27. člen). Za takšen način identifikacije morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji, med drugim velja, da se lahko uporabi le za fizične osebe, starejše od 18 let, na podlagi uradnega osebnega dokumenta, opremljenega z biometrično fotografijo.
Uvaja se širša definicija politično izpostavljenih oseb, ki poleg tujih zajema tudi domače politično izpostavljene osebe. Gre za vsako fizično osebo, ki deluje ali je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem položaju v državi članici ali tretji državi - tudi v Sloveniji (61. člen).
Zakon na novo vzpostavlja register dejanskih lastnikov, s čimer naj bi se zagotovila transparentnost lastniških struktur poslovnih subjektov. Vsi poslovni subjekti imajo obveznost, da prijavijo podatke o svojih dejanskih lastnikih. Register bo vodila Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, v registru pa bodo navedeni podatki o osebnem imenu, stalnem ali začasnem bivališču ter o višini lastniškega deleža ali načinu nadzora dejanskih lastnikov. Podatki bodo javni in se bodo lahko povezovali v sistem podobnih registrov držav članic (44. člen in naslednji).
Za izboljšanje nadzora nad zavezanci in učinkovitejše sankcioniranje je Urad za preprečevanje pranja denarja dobil inšpekcijske pristojnosti (142. člen). Urad opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakona in drugih predpisov na kraju samem in zunaj njega. Naloge inšpekcijskega nadzora urada opravljajo inšpektorji za preprečevanje pranja denarja, ki samostojno opravljajo naloge nadzora, vodijo postopke ter izdajajo odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku (143. in 144. člen). Določbe v zvezi z nalogami urada so se tudi sicer okrepile: natančneje je opredeljena pravna podlaga, ki določa pristojnost urada za sprejemanje in analiziranje podatkov in informacij, prav tako je natančneje opredeljena analitična funkcija urada ter mednarodno sodelovanje urada s tujimi finančnimi obveščevalnimi enotami iz držav članic, tretjih držav in Evropsko komisijo.
Pomembna novost je tudi znižanje mejne vrednosti, nad katero morajo zavezanci uradu sporočati podatke o gotovinskih transakcijah. Meja se je iz 30.000 evrov spustila na 15.000 evrov, takšna ureditev pa naj bi imela preventivni oziroma odvračalni učinek in naj bi predstavljala oviro za izvajanje nezakonitih dejavnosti, saj dvigi in pologi gotovine v večjih zneskih še vedno predstavljajo povečano tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma.
Uvaja se obveznost razkritja informacij o izrečenih ukrepih nadzora in identitete kršitelja. Po novem morajo nadzorni organi na svojih uradnih spletnih straneh javno objavljati informacije o izrečenih ukrepih nadzora in razkriti identiteto kršitelja ter o kršitvah, ukrepih in kršiteljih obvestiti tudi evropske nadzorne organe, ki te podatke objavijo na svojih spletnih straneh (161. člen).
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
