Novela zakona pa ureja vprašanje nasilja v družini veliko širše kot zgolj v javnosti največkrat izpostavljene zaščite otrok. S spremenjenim 2. členom zakona se namreč širi opredelitev družinskih članov. Sem se poleg zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev štejejo tudi sorodniki v ravni vrsti ter sorodniki v stranski vrsti do vštetega četrtega kolen (prej: do tretjega kolena), oseba v svaštvu v ravni vrsti ter v stranski vrsti do vštetega drugega kolena, posvojitelj in posvojenec, rejnik in otrok, nameščen v rejniško družino ter skrbnik in varovanec ter osebe, ki imajo skupnega otroka in osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Na novo so kot družina opredeljene tudi osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu, s čimer je zakonodajalec ciljal na t.i. nasilje na zmenkih. O družini govorimo tudi takrat, ko je razmerje ali skupnost že prenehala, v družino pa šteje tudi novi partner družinskega člana.
S spremembo 3. člena je jasno zapisano, da je nasilje v družini prepovedano. Kot nasilje se šteje vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (žrtvi) oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. Pri opredelitvi vsake od oblik nasilja je zakonodajalec sledil novim dognanjem in usmeritvam na področju nasilja ter tako npr. kot nasilje opredelil tudi grožnjo z uporabo fizične sile ter kot obliko spolnega nasilja tudi grožnjo s spolnim nasiljem. Nova oblika družbenega nasilja je zalezovanje - naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.
Zakon izrecno kot nasilje v družini opredeli tudi telesno kaznovanje otrok. Katerakoli oblika telesnega kaznovanja otrok kot vzgojne metode je prepovedana. Kot telesno kaznovanje se šteje vsako fizično, kruto ali ponižujoče kaznovanje otrok oziroma vsako dejanje, namenjeno kaznovanju otrok, ki ima elemente fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja ali zanemarjanja (novi 3.a člen).
Dopolnjen 9. člen zagotavlja večje varstvo identitete žrtve, čigar podatki se lahko javno objavijo zgolj s soglasjem žrtve (kadar pa gre za otroka, pa le, če se s tem ne izpostavlja otrok ali njihovi osebni podatki). Dodatno zaščito žrtve zagotavljata novi 9.a in 9.b člen, saj morajo vsi organi in organizacije ter nevladne organizacije kot poklicno skrivnost varovati podatke o nastanitvi žrtve in njenih otrok ali drugih ukrepih za njihovo zaščito, ter zagotoviti, da žrtve prejmejo ustrezne in pravočasne informacije o razpoložljivih podpornih storitvah in pravnih sredstvih v jeziku, ki ga razumejo.
S spremembo 1. in 6. člena ZPND se med organe in organizacije, ki imajo vlogo in naloge pri obravnavi nasilja v družini, po novem štejejo vsi izvajalci storitev na področju socialnega varstva, zdravstva, vzgoje in izobraževanja, organov samoupravnih lokalnih skupnosti. Ti morajo v primeru, da sumijo, da se izvaja nasilje, o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Prijava nasilja nad otroki je zaradi njihove ranljivosti obvezna za vse, še posebej pa imajo to dolžnost skladno z 2. odstavkom 6. člena strokovni delavci v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih (ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti!). S spremenjenim 14. členom je Centru za socialno delo naloženo, da še posebej skrbno obravnava primere nasilja, kjer je žrtev nasilja otrok in še zlasti, kadar gre za sum spolne zlorabe otrok, prav tako pa ima možnost, da storilca napoti v ustrezne socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne ali zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije.
Največ sprememb se nanaša na postopke pred sodiščem. Sodišče lahko povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, zlasti prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev; prepove zadrževati se v določeni bližini stanovanja, v katerem živi žrtev; prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja; prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način; prepove vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo itd. Takšne ukrepe lahko izreče sodišče za največ 12 mesecev, trajanje ukrepa pa lahko večkrat podaljša, vendar vsakič za največ 12 mesecev.
Novela zakona bo začela veljati 19. novembra.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
