Novo tretje poglavje zakona o dedovanju v 12 členih ureja izvajanje evropske Uredbe št. 650/2012/EU o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju. Uredba je sicer splošno veljavna in v celoti zavezujoča ter se neposredno uporablja v vseh državah članicah, tudi v Sloveniji, se pa z zakonom o dedovanju določajo nekatera izvedbena pravila, ki bodo olajšala postopek dedovanja z mednarodnim elementom.
Pristojen organ za odločanje o zadevah po evropski uredbi, ter za izdajo in druge postopke (popravek, sprememba ali razveljavitev) v zvezi z evropskim potrdilom o dedovanju, je zapuščinsko sodišče (227.b in 227.c člen). Evropsko potrdilo o dedovanju velja kot dokaz o statusu dediča v vseh državah članicah in vzpostavlja izpodbojno domnevo, da je vsebina listine resnična. Izda se na standardiziranem obrazcu. Kadar se z evropskim potrdilom o dedovanju, izdanim v drugi državi članici, zahteva vpis pravice na nepremičnini ali premičnini v zemljiško knjigo, ima to potrdilo lastnost sklepa o dedovanju (227.e člen). Bistvena novost novele zakona je tudi ureditev postopka prilagoditve stvarnih pravic (227.f člen), začasni ukrepi in zavarovanje zapuščine (227.g člen), razglasitev izvršljivosti in ugovor zoper sklep o izvršljivosti (227.h člen in naslednji).
Novela prav tako odpravlja že leta 2009 ugotovljeno neskladje zakona z Ustavo RS. Novi 4.a člentako zagotavlja enakopravnost zakoncev in zunajzakonskih partnerjev, saj izenačuje pravice do dedovanja tudi za moškega in žensko, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Omenimo naj, da ni bil sprejet predlog novele zakona, ki je določal izenačenje tudi istospolnih partnerjev, saj naj bi to področje zadovoljivo urejal Zakon o partnerski zvezi (ZPZ).
Spremenjen 128. člen zakona enako kot Zakon o socialnovarstvenih prejemkih določa omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč s skladu s predpisi o socialnem varstvu. Dedovanje premoženja takšne osebe se omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če pa je občina krila tudi stroške pogreba, pa se dedovanje omeji tudi do višine stroškov pogreba. Država oz. občina se lahko odpovesta pravici do povračila pomoči oz. stroškov pogreba, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci in so sami potrebni pomoči, ali če bi premoženje, ki bi postalo lastnina Republike Slovenje ali občine, predstavljalo zanjo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške (129. člen).
Dopolnjena je določba 137. člena - odpoved neuvedenemu dedovanju, ki določa, da odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka, razen če se dedovanju odpove potomec ali zakonec zapustnika. Prav tako izjema, da se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti, velja tudi za zakonca zapustnika.
Tretje podpoglavje zakona po novem poleg odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove ureja tudi odgovornost Republike Slovenije. Tako velja, da v primeru, ko zapuščina nima dedičev in tako skladno z 9. členom zakona postane lastnina Republike Slovenije, le-ta ne odgovarja za zapustnikove dolgove (142.a člen). Sodišče mora, preden izda sklep o izročitvi zapuščine pristojnemu organu, objaviti oklic neznanim upnikom. Od roka objave takšnega oklica je odvisna tudi upnikova zahteva, ki ima čas 6 mesecev od oklica prijaviti zahtevo za prenos zapuščine v stečajno maso ter vložiti predlog za začetek stečaja.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
