Sodišče prve stopnje je obdolženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije. Zagovornik je v zakonskem roku vložil pritožbo in jo naslovil na pristojno sodišče, vendar napačno navedel naslov sodišča, zato se je pošiljka vrnila z oznako »neznan«.
Po vrnitvi pošiljke je zagovornik v subjektivnem in objektivnem zakonskem roku vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje ter navajal, da je bila pritožba zoper sodbo vložena pravočasno preko administracije odvetniške pisarne in sicer na pristojno sodišče, vendar pa je prišlo do očitne pomote pri pisanju naslova. Šlo naj bi za očitno pisno pomoto pri zapisu naslova, posledično pa za nezakrivljeno zamudo, zaradi česar bi naj sodišče dovolilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo, ki je bila vložena hkrati s predlogom, štelo za pravočasno in jo odstopilo pritožbenemu sodišču v meritorno odločanje. V predlogu je še navajal,d a je skrajno nenavadno, da se je pošiljka naslovljena na državni organ, ki je v državi lahko samo eden, vrnila pošiljatelju in je pošta kljub napačnemu naslovu ni pravilno vročila, saj je bila poštna številka pravilno navedena.
Obdolžencu, ki iz opravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe ali rok za pritožbo zoper sodbo ali zoper sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi, sodišče v skladu s prvim odstavkom 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) dovoli vrnitev v prejšnje stanje, da napove pritožbo oziroma da vloži pritožbo, če v osmih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnite v prejšnje stanje in obenem z njo tudi napove pritožbo oziroma odda pritožbo.
Sodišče je najprej ugotovilo, da je bil predlog za vrnite v prejšnje stanje podan v subjektivnem osem dnevnem roku, šteto od dne, ko je zagovornik izvedel za pomoto v zapisu naslova in posledično za vrnitev pisanja, ter tudi znotraj trimesečnega objektivnega roka iz 2. odstavka 89. člena ZKP. Dalje je bila skupaj s predlogom za vrnite v prejšnje stanje vložena tako pritožba zoper sodbo, kakor tudi kuverta in potrdilo o oddaji pošiljke, iz katerih izhaja, da je bila na pošti res pravočasno oddana pošiljka in naslovljena na stvarno in krajevno pristojno sodišče, vendar z napačnim naslovom.
V skladu s sodno prakso je lahko ugodeno predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tudi iz razlogov na strani zagovornika (sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 131/2004 z dne 18.08.2005 in sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. II Kp 49431/2013 z dne 11.06.2015), vendar mora biti razlog (bodisi na strani zagovornika bodisi na strani obdolženca) opravičljiv. Razlogi, zaradi katerih obdolženi ali zagovornik ne moreta pravočasno opraviti pravnega dejanja, morajo biti objektivne narave, torej mora biti zamuda nezakrivljena.
Zamuda, ki je nastala zaradi nepravilno zapisanega naslova, po oceni sodišča ni nezakrivljena in ne gre za opravičljiv razlog, saj se je možno prepričati o pravem naslovu z vpogledom v imenik ali na splet, obdolženi in zagovornik pa sta predhodno tudi sprejela številna pisanja sodišča, na katerih je bil naveden pravilen naslov sodišča, na isti naslov pa sta tudi že sama naslavljala pošiljke. Zlasti zagovornik, preko čigar administracije je bila pritožba dejansko vložena, bi moral pokazati še toliko večjo skrbnost. Pri tem sodišče še posebej poudarja, da gre pri določbi 1. odstavka 89. člena za izjemo od pravila prekluzivnosti zakonskih rokov, zato jo je treba razlagati ozko. V vsakem primeru pa vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča zaradi zmote ali neskrbnosti uslužbenca pošte, saj je bil naslov na pošiljki zapisan nepravilno, zato je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot neutemeljen zavrnilo.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Odvetniška pisarna Cek d.o.o.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
