Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog družbenika za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe. Družbenik je v predlogu za začetek stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem, kot upravičen predlagatelj (2. točka tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP) navajal, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, pri čemer naj bi imela družba denarno terjatev do zavarovalnice iz naslova zavarovanja odgovornosti tretje pravne osebe kot povzročitelja škode. Ker je grozilo zastaranje denarne terjatve je družbenik sam vložil tožbo zoper zavarovalnico in zahteval plačilo denarnega zneska, kasneje pa svoj zahtevek spremenil in zahteval, da se ugotovi obstoj terjatve kot naknadno najdeno premoženje izbrisane družbe in da je tožena stranka dolžna denarni znesek vplačati v stečajno maso v stečajnem postopku.
Sodišče je predlog zavrnilo že iz razloga, ker je v pravdnem postopku predlagatelj zahteval plačilo odškodnine v svojo korist in čeprav bi s tožbenim zahtevkom uspel, je v stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe ne bi bilo mogoče upoštevati kot premoženje izbrisane pravne osebe, ker iz izvršilnega naslova ne bi šlo za terjatev izbrisane pravne osebe, pač pa za terjatev predlagatelja.
V pritožbi je predlagatelj navajal, da z začetkom stečajnega postopka pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljaviti vse zahtevke, ki bi jih pred tem lahko uveljavljala izbrisana pravna oseba. Razlog, zaradi katerega je predlagatelj sprva tožbo vložil v svojem imenu, je zgolj v tem, da je terjatvi grozilo zastaranje. Iztekal se je namreč zastaralni rok za vložitev tožbe, predlagatelj pa ni mogel tvegati, da bi rok za vložitev tožbe, zaradi formalnosti, ki so potrebne pred in po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka (plačilo takse, sklep o začetku postopka, otvoritveno poročilo upravitelja, izvensodni pozivi upravitelja in šele na to morebitna tožba), dejansko rok tudi zamudil. Kasneje je tožbeni zahtevek spremenil in je skladen z začetkom stečajnega postopka.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da družbenik izbrisane družbe ni niti univerzalni, niti singularni pravni naslednik premoženja izbrisane pravne osebe. Procesne legitimacije za uveljavljanje tožbenega zahtevka v korist stečajne mase izbrisane pravne osebe bivšemu družbeniku ali bivšemu zakonitemu zastopniku izbrisane pravne osebe ne daje noben zakon. Drži, da tudi terjatev izbrisane pravne osebe predstavlja premoženje le-te, zaradi katerega je mogoče začeti stečajni postopek nad naknadno najdenim premoženjem (1. odstavek 443. člena ZFPPIPP), zato ZFPPIPP tako družbenikom kot osebam, ki so ob izbrisu pravne osebe opravljale funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora, priznava procesno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe. Če je začet stečajni postopek, pa je izterjava terjatve izbrisane pravne osebe poverjena upravitelju. Pritožnik je s tožbenim zahtevkom terjal plačilo odškodninske terjatve v svojo korist in torej sam nastopal kot upnik te terjatve, s tem pa ni pretrgal zastaranja terjatve, ki pripada izbrisani pravni osebi.
Pritožnik je sicer po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka podal še podrejeni tožbeni zahtevek, pri tem pa ne gre za t.i. privilegirano spremembo tožbe v smislu 1. odstavka 190. člena ZPP, upoštevaje relevančno teorijo, po kateri je sprememba tožbe dopustna v primeru, če med postopkom pride do odtujitve stvari ali pravice. V konkretnem primeru gre za objektivno spremembo tožbe, saj gre za spremembo istovetnosti zahtevka v razmerju do primarno postavljenega zahtevka, kar pomeni, da je pritožnica uveljavljala podrejeni tožbeni zahtevek v korist stečajne mase izbrisane pravne osebe po preteku zastaralnega roka, posledično pa ni mogla izkazati verjetnosti iztožljivosti terjatve za katero trdi, da naj bi predstavljala naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe, torej da bi upravitelj s tožbenim zahtevkom uspel, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita in je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Odvetniška pisarna Cek d.o.o.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
