Poglavitne rešitve izhajajo iz prenosa Direktive 2013/36/EU in delnega prenosa Direktive 2014/59/EU ter prilagoditve Uredbi (EU) št. 1024/2013, Uredbi (EU) št. 575/2013 in Uredbi (EU) št. 806/2014.
Med drugim je namen Direktive 2013/36/EU preprečiti tako imenovani "forum shoping", to je primere, ko si kreditna institucija izbere državo članico EU za svoj sedež, ker je v tej državi zakonodaja manj stroga kot v drugih.
Zakon zasleduje tudi druge cilje, ki ne izhajajo iz evropskega pravnega reda, kot sta:
- uvedba dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta in
- prenos upravljanja sistema izmenjave informacij o boniteti strank na Banko Slovenije.
Za dokončni prenos Direktive 2014/59/EU in Direktive 2014/49/EU v slovenski pravni red je načrtovan poseben zakon, ki bo urejal prenehanje bank, postopke in ukrepe reševanja ter sistem jamstva za vloge pri bankah. Za prehodno obdobje ZBan-2 uvaja možnost predčasnega poplačila obveznosti zaradi postopnega prenehanja banke. Če ima banka v času izredne uprave, ki izvaja ukrepe za postopno prenehanje dovolj likvidnih sredstev za poplačilo posameznih obveznosti pred zapadlostjo, ima ne glede na splošna pravila pravico predčasno poplačati obveznosti in pri izpolnitvi odšteti obresti za obdobje od plačila do zapadlosti.
Banka mora vzpostaviti stabilno ureditev notranjega upravljanja, ki obsega jasno organizacijsko strukturo, učinkovite procese upravljanja tveganj, vključno z načrti sanacije, primerne mehanizme notranjega nadzora in ustrezno politiko in prakso prejemkov (podpoglavje 3.4. Sistem upravljanja banke).
Banka Slovenije lahko izreče banki globo v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, če ga je mogoče opredeliti, oziroma 10% skupnega letnega neto prometa (tretji odstavek 373. člena).
Članu uprave ali nadzornega sveta Banka Slovenije lahko izreče globo do višine 5.000.000 evrov (šesti odstavek 373. člena).
Pri oceni kreditnega tveganja se banka ne sme izključno ali samodejno zanašati na zunanje bonitetne ocene, ampak mora upoštevati tudi druge informacije ter uporabiti zunanje bonitetne ocene kot enega od več dejavnikov v procesu odločanja o kreditih (154. člen).
Uvaja se varovalni kapitalski blažilnik, proticiklični kapitalski blažilnik, blažilnik sistemskih tveganj, blažilnik za globalno sistemsko pomembno banko in blažilnik za drugo sistemsko pomembno banko (7. Poglavje: Kapitalski blažilniki).
Del nadzornih pristojnosti preide na Evropsko centralno banko.
Z Direktivo 2014/59/EU in Uredbo (EU) št. 806/2014 se bodo v evrskem območju poenotila tudi pravila in prakse reševanja bank ter pristopi v zvezi z delitvijo bremena. Direktiva vzpostavlja minimalna pravila za harmonizacijo, vendar ne prinaša centralizacije odločanja na področju reševanja. V osnovi določa skupne instrumente za reševanje in pooblastila za reševanje, ki so na voljo nacionalnim organom vsake države članice, vendar pušča nacionalnim organom, da sami presodijo glede uporabe instrumentov in nacionalnih shem financiranja v podporo postopkom reševanja. V okviru enotnega mehanizma za reševanje Uredba (EU) št. 806/2014 centralizira pooblastila za reševanje in vzpostavlja enotni odbor za reševanje ter enotno ureja določbe o reševanju.
Z vzpostavitvijo enotnih pravil in enotnega nadzora so se možnosti za različne prenose Direktive 2013/36/EU v nacionalno zakonodajo na evrskem območju zelo skrčile.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.