Predloga novel sta bila vložena z namenom uveljavitve načela preglednosti na področju poslovanja odvetnikov, odvetniških družb in notarjev. Poleg tega se želi s spremembami zakonov povečati zaupanje javnosti v pošteno in zakonito poslovanje odvetnikov, odvetniških družb in notarjev ter zmanjšati obseg sive ekonomije na področju poslovanja teh subjektov.
Poslanska skupina SDS pod razlogi za spremembe v predlogih teh zakonov navaja, da Davčna uprava Republike Slovenije oziroma Finančna uprava Republike Slovenije v zadnjih letih izvaja poostren nadzor nad poslovanjem odvetnikov, odvetniških družb in notarjev, kar pa je posledica ugotovljenih nepravilnosti v postopkih davčno inšpekcijskih nadzorov, prejetih prijav na davčni upravi in analize davčnih obračunov v odvetniški dejavnosti (odvetniki, notarji in pravni svetovalci) za določeno obdobje.
Predloga obeh novel predvidevata uvedbo vodenja poslovnih knjig za odvetnike in notarje, uvedbo obvezne sestave letnega poročila za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu poslovnega leta na podlagi zaključenih poslovnih knjig za odvetnike, odvetniške družbe in notarje ter njegovo javno objavo preko Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
Odvetnikom in notarjem namreč trenutno ni treba javno razkriti poslovnih poročil, saj veljajo za poslovne subjekte, ki niso ustanovljeni kot pravne osebe in nimajo statusa samostojnega podjetnika.
Predlagatelji zakonov v zakonskih predlogih predstavljajo primerjalnopravno ureditev predlaganih sprememb v Nemčiji, Avstriji in na Finskem. Iz navedenega lahko vidimo, da nobena od teh držav ne zahteva vodenja knjigovodstva in posledično oddajanja letnih finančnih poročil za odvetnike in notarje. Tu velja poudariti, da se poslanska skupina SDS v predlogih novel ne opredeli do pravnih ureditev v navedenih državah članicah Evropske unije. To pomeni, da, z izjemo kratke predstavitve stanja v Sloveniji, ne poda argumentov zakaj ureditve v drugih državah niso ustrezne oziroma zakaj je pri nas potrebna drugačna pravna ureditev.
Glede na vse to lahko zaključimo, da zakonska predloga ne kažeta na zadostno analizo obstoječega stanja, zlasti pa ne uspeta prepričati, da predvidene spremembe prinašajo izboljšanje sedanjega stanja na področju poslovanja odvetnikov, odvetniških družb in notarjev, saj o tem ne ponudita potrebnih analiz oziroma primerov dobre prakse v preostalih državah članicah Evropske unije.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
