Pobuda Varuhu
V pobudi Varuhu je pobudnik navajal, da je želel podati zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Domžale, ker se z očitanim prekrškom ni strinjal. Ker ni bil prepričan o njenem uspehu in da ne bi v primeru neuspeha plačal celotne kazni ter še drugih stroškov postopka, je osnutek zahteve poslal na elektronski naslov policije (gp.policijaŽpolicija.si), ki ga je našel na internetu. Zahtevo je dal v priponko, v telesu elektronskega sporočila pa je napisal, da ga zanima mnenje, ali je mogoče s tako zahtevo uspeti.
Pobudnik odgovora na svoje sporočilo ni dobil. Zato se je odločil, da se s tem ne bo več ukvarjal, in je plačal "polovičko" ter na zadevo pozabil. Identično elektronsko sporočilo je sicer poslal tudi na spletni naslov maja.ciperle-adlesicŽpolicija.si in prejel odgovor, da je upoštevanje dokaza, predmeta oziroma navedbe izključna stvar prekrškovnega organa oziroma sodnika pristojnega sodišča ter da je odločitev, ali bo zahtevo za sodno varstvo podal ali ne, izključno njegova.
Kljub temu je pozneje od Policijske postaje Domžale prejel še poziv, da mora plačati sodno takso zaradi vložene zahteve za sodno varstvo, ki ni dovoljena, ker je plačal kazen.
V tistem času je bil v tujini, njegovi starši pa so dobronamerno plačali še sodno takso. Pri tem sicer ne gre za večjo vsoto denarja, vendar je težko sprejel že dejstvo, da je moral plačati kazen za prekršek, ki ga ni storil. Pobudnik se je ob tem še spraševal, kako je bilo lahko njegovo elektronsko sporočilo obravnavano kot zahteva za sodno varstvo, saj je že v pravnem pouku na prejetem plačilnem nalogu navedeno, da se lahko zahteva za sodno varstvo vloži (le) priporočeno po pošti ali osebno v treh izvodih pri prekrškovnem organu, katerega pooblaščena oseba je izdala plačilni nalog, sicer postane plačilni nalog pravnomočen. Zahteve tako po njegovi presoji ni mogoče vložiti po elektronski pošti.
Če ni v Zakonu o prekrških (ZP-1) ali drugem zakonu drugače določeno, se v hitrem postopku o prekrških (med drugim tudi) glede vlog smiselno uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ob obravnavanju zadeve smo od Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) zahtevali, da opravi presojo pravilnosti odločanja o vlogi pobudnika, ki je bila poslana na elektronski naslov policije, oziroma ugotovi, kako so bila v tem primeru upoštevana določila ZUP o vlaganju vlog, zlasti pa tudi določila Uredbe o upravnem poslovanju glede sprejema vlog v elektronski obliki. Ta v 107. členu izrecno določa, da morajo biti vloge v elektronski obliki varno elektronsko podpisane in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom v naslednjih primerih:
1. če z njimi stranke sporočajo podatke, na podlagi katerih bo temeljila odločitev organa;
2. če z njimi stranke prevzemajo določene obveznosti ali se odpovedujejo svojim pravicam;
3. če z njimi zahtevajo posredovanje osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti ali drugače varovanih podatkov na svoj elektronski naslov ali na poštni naslov, ki se razlikuje od uradno evidentiranega stalnega ali začasnega prebivališča.
V vseh drugih primerih pa vloge v elektronski obliki ni treba varno elektronsko podpisati. Uredba določa tudi, da lahko v dvomu glede pristnosti vloge organ zahteva potrditev pristnosti vloge z overjenim lastnoročnim podpisom ali varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Vloge v elektronski obliki sicer sprejme centralni informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje ministrstva, pristojnega za javno upravo, lahko pa tudi informacijski sistem organa neposredno. Informacijski sistem sprejema vloge v elektronski obliki 24 ur na dan.
Več v članku > Ivan Šelih: Ali je pisanje, poslano policiji po elektronski pošti, lahko obravnavano kot zahteva za sodno varstvo?
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
