GRECO so skupina držav proti korupciji, ki deluje v okviru Sveta Evrope. Slovenija je bila s strani te skupine od leta 2000 do danes že štirikrat ocenjena, nazadnje tudi z vidika standardov integritete na področju sodstva. Na podlagi priporočil skupine, ki so se nanašala na podrobnejšo opredelitev meril za izbiro in ocenjevanje sodnikov, oblikovanje etičnega kodeksa sodnikov in izobraževanje v zvezi z etiko in integriteto, se dodaja nov 28.č člen, ki ureja kodeks sodniške etike.
Kodeks sodniške etike bo sprejel sodni svet (nova 8. alineja prvega odstavka 28. člena). Določal bo pravila za službeno in zasebno ravnanje in vedenje sodnikov zaradi varovanja neodvisnosti, nepristranskosti in poštenosti sodnikov ter ugleda sodniške službe. Gre za pravila vedenja in moralnih norm, ki določajo, kaj šteje kot dolžno ravnanje posameznikov, in predstavljajo podlago za ukrepanje ob kršitvi dolžnega ravnanja. Sodniki so skladno z drugim odstavkom 28.č člena dolžni spoštovati kodeks sodniške etike pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje. Kodeks bo po svojem sprejetju objavljen na spletnih straneh sodnega sveta in na spletnih straneh sodišč.
Novi 28.d člen prinaša naslednjo novost skladno s priporočili GRECA in sicer Komisijo za etiko in integriteto. Namen ustanovitve te komisije je vzpostavitev jasnih standardov oziroma razvijanje dobre prakse obnašanja sodnikov. Komisija bo sprejemala načelna mnenja glede ravnanj, ki pomenijo kršitev kodeksa sodniške etike, izdajala priporočila za spoštovanje pravil sodniške etike in integritete ter sprejemala smernice v skladu s kodeksom sodniške etike ter v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju skrbela za izobraževanje in usposabljanje sodnikov na področju sodniške etike in integritete. Za člane komisije se bodo lahko izvolili le sodniki, podrobnejša sestava, imenovanje in način dela Komisije za etiko in integriteto pa bo določeno s poslovnikom sodnega sveta. Sodniki in javnost bodo s z načelnimi mnenji glede vrst kršitev kodeksa sodniške etike seznanjeni tako, da se bodo javno objavljena na spletni strani sodnega sveta.
Novela med drugim tudi predvideva možnost razporejanja okrajnih sodnikov na okrožna sodišča, kar naj bi odpravilo neenakomerno obremenitev sodišč. Tako velja, da lahko predsednik okrožnega sodišča kot člane senatov in za opravljanje nujnih procesnih dejanj v zadevah specializiranega oddelka tudi druge sodnike tega okrožnega sodišča in sodnike okrajnih sodišč, enako pa lahko predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani z letnim razporedom kot člane senatov in za opravljanje nujnih procesnih dejanj v zadevah specializiranega oddelka določi tudi sodnike Okrajnega sodišča v Ljubljani (drugi odstavek 40.a člena). Spremenjen 71. člen (primerjalnik besedila) v zvezi z razporejanjem sodnikov omogoča še razporejanje sodnikov v specializirane oddelke z letnim razporedom, saj je odpravljen pogoj, da se okrajni sodnik lahko razporedi le za sojenje v zadevah, za katere je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do teh let; možno pa je tudi razporejanje v druge oddelke (torej ne v specializirane), saje je odpravljen pogoj, da se okrajne sodnike lahko razporedi le, če je to potrebno zaradi izvajanja ukrepov za doseganje meril za kakovost dela sodišč. Predsednik okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča določi z letnim razporedom, ki so organizacijska enota tega okrožnega sodišča. Če se soglasje s predsednikom Okrajnega sodišča v Ljubljani ne doseže, o razporeditvi odloči predsednik neposredno višjega sodišča.
Novela posega tudi na področja delovanja sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev, in sicer se vzpostavlja nov pozivni sistem imenovanja ter se omejuje uporaba njihovih nazivov na postopke, ki potekajo pred sodiščem, upravnimi organi ali ko tako določa drug zakon (85. člen - primerjalnik besedila).
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
