Financiranje občin temelji na načelih lokalne samouprave, predvsem načelu sorazmernosti virov financiranja z nalogami občin in načelu samostojnosti občin pri financiranju občinskih nalog. Primeren obseg sredstev temelji na povprečnih in dejansko ugotovljenih stroških (odhodkih), ki jih imajo oziroma so jih občine imele z izvajanjem občinskih obveznih nalog (povprečnina).
Ker izračunana povprečnina že od leta 2010 presega finančne zmožnosti javnih financ v državi, se je občinam na podlagi dogovora dodeljevala povprečnina, ki je bila nižja od dejanske. Tako je bilo dogovorjeno, da se lahko povprečnina zniža ob sorazmernem znižanju sredstev za izvajanje nalog občin, ki jih določa področna zakonodaja, zato predstavlja ZUUJFO prvi del sprememb in dopolnitev drugih zakonov, s katerimi se omogoča občinam, da s svojimi predpisi in ob upoštevanju razmer v vsaki od njih, določijo racionalnejšo organizacijo izvajanja nalog ter zmanjšajo stroške izvajanja posameznih nalog.
Podobno kot Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) tudi novi zakon spreminja in dopolnjuje številne druge zakone, kot so:
- Zakon o financiranju občin (2. člen): občine lahko z odlokom predpišejo občinske takse za dejavnosti, ki pomenijo posebno rabo javnih površin v lasti občine npr. za oglaševanje, prirejanje razstav ali prireditev. Spreminja se delež sredstev občine za sofinanciranje investicij, pri čemer se povečuje možnost občin, da se zadolžujejo za sofinanciranje investicij iz proračuna EU, prav tako pa se poenostavlja postopek dodeljevanja dodatnih sredstev državnega proračuna za sofinanciranje investicij.
- Zakon o prostorskem načrtovanju in Zakon o upravnih taksah (5. - 7. člen): občine lahko za izdajo potrdil o namenski rabi zemljišča, ki jih izdajajo občine, zaračunajo upravno takso v višini 22,66 evrov.
- Zakon o lokalni samoupravi (8. člen): občine lahko s statutom določijo in ukinejo pravno subjektiviteto ožjih delov občine, prav tako pa jim lahko določijo naloge npr. urejanje prostora, zagotavljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja, gradnjo in vzdrževanje cest in drugih javnih površin itd. Pomembna novost, ki jo uvaja ZUUJFO z novelo Zakona o lokalni samoupravi je tudi (možnost) ustanovitve občinskega pravobranilstva (novi 50.c člen ZLS). Občina lahko sama ali skupaj z drugimi občinami ustanovi med-občinsko pravobranilstvo, ki zastopa občino (lahko pa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina) pred sodišči in drugimi državnimi organi. Določen je tudi način imenovanja vodje pravobranilstva ter pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, imenovana za občinskega pravobranilca. Glede položaja in statusa občinskega pravobranilstva v sodnih, upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.
- Zakon o zemljiški knjigi (15. člen): občine lahko samostojno, brez sodelovanja notarja, vložijo zemljiškoknjižni predlog in hkrati v elektronsko obliko pretvorijo tudi zasebne listine, ki so podlaga za predlagani vpis v zemljiško knjigo.
- Zakon o vrtcih (17. člen): s spremembo člena, ki ureja zagotavljanje sredstev, ki jih vrtcu zagotavlja občina, je določeno, da sredstva zagotavlja občina, v kateri imajo starši skupaj z otrokom, ki je vključen v vrtec, stalno prebivališče oziroma ima stalno prebivališče skupaj z otrokom vsaj eden od staršev. Enako velja za otroke tujcev. Prav tako se vzpostavlja pravna podlaga za občine, da vzpostavijo evidenco vseh upravičencev, za katere zagotavljajo plačilo razlike med ceno programa vrtca in plačilom staršev.
ZUUJFO vpliva tudi še na druge zakone: Zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda, Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ki prinaša spremembo na področju zagotavljanja brezplačnega ustanavljanja služnosti na nepremičnem premoženju države v korist občine in obratno), Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ki omogoča ustanovitev stvarne služnosti na nepremičninah, ki so v lasti Republike Slovenije in s katerimi gospodari sklad, je v korist občin neodplačna, če gre za gradnjo objektov, ki so neposredno namenjeni izvajanju obvezne gospodarske javne službe lokalnega pomena) ter na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (odpravljena je bila posebna določba, ki je priznavala upravičencem do subvencije tržne najemnine še subvencijo neprofitne najemnine).
ZUUJFO sicer začne veljati že 15. marca letos, posamezni zakoni, na katere vpliva, pa skladno s prehodnimi določbami zakona pričnejo veljati nekoliko kasneje.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
