V tem prispevku so pojasnjena pravna stališča o uporabi posameznih novih procesnih institutov, ki so se oblikovala v postopkih, v katerih je bil postopek prisilne poravnave začet na predlog upnikov. V prispevku v naslednji številki Pravne prakse pa bodo obravnavani položaji glede ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki lahko nastanejo v teh postopkih.
Pomen in značilnosti upniške prisilne poravnave
Izraz upniška prisilna poravnava uporabljam za prisilno poravnavo, ki je bila začeta na predlog upnikov v skladu s prvim odstavkom 221.j člena ZFPPIPP. Pravila o upniški prisilni poravnavi so umeščena v oddelek 4.8 ZFPPIPP, ki ureja nekatera posebna pravila, ki se uporabljajo v postopku prisilne poravnave nad srednjo ali veliko družbo (prvi odstavek 221.h člena ZFPPIPP). Posebna pravila, urejena v oddelku 4.8, imajo v razmerju do splošnih pravil, urejenih v oddelkih 4.1 do 4.6 ZFPPIPP, značilnost lex specialis. Zato izključujejo uporabo splošnih pravil glede vprašanj, ki so s posebnimi pravili urejena drugače.
Pri uporabi splošnih pravil, urejenih v oddelkih 4.1 do 4.6 ZFPPIPP, moramo upoštevati, da ta pravila neposredno urejajo samo osnovni položaj, ko začetek postopka prisilne poravnave predlaga dolžnik. Za ta položaj je značilno, da mora dolžnik že predlogu za začetek postopka prisilne poravnave priložiti vse ključne dokumente, s katerimi razkrije svoj finančni položaj in ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki jih načrtuje, da bi znova postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in sicer:
1. poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki mora po prvem odstavku 142. člena ZFPPIPP vključevati računovodske izkaze in sezname terjatev upnikov do dolžnika,
2. revizorjevo poročilo o revidiranju (pregledu) dolžnikovega poročila s pritrdilnim mnenjem revizorja,
3. načrt finančnega prestrukturiranja in
4. poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja.
Upniškemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave pa po posebnem pravilu, določenem v drugem odstavku 221.j člena ZFPPIPP, teh dokumentov ni treba priložiti. Priložiti jih je treba šele naknadnemu predlogu za prisilno poravnavo (1. točka četrtega odstavka 221.k člena ZFPPIPP). To značilnost, po kateri se položaj, ko je postopek prisilne poravnave začet na predlog upnikov, razlikuje od položaja, ko je postopek prisilne poravnave začet na predlog dolžnika, je treba ustrezno upoštevati zlasti pri uporabi pravil:
- o oblikovanju upniškega odbora,
- o prijavi in preizkusu terjatev,
- o vložitvi in podaljšanju roka za vložitev naknadnega predloga prisilne poravnave in
- o vsebini načrta finančnega prestrukturiranja, poročila o izpolnitvi dodatnih pogojev in poročila pooblaščenega ocenjevalca podjetij, ki jih je treba priložiti naknadnemu predlogu za prisilno poravnavo.
Po splošnem pravilu, določenem v prvem odstavku 80. člena ZFPPIPP, v postopku prisilne poravnave, ki je bil začet na predlog dolžnika, sodišče imenuje upniški odbor s sklepom o začetku postopka. Za člane upniškega odbora mora imenovati upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku, na podlagi seznama iz 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP. V postopku prisilne poravnave, ki je bil začet na predlog dolžnika, mora namreč dolžnik ta seznam, ki ga vključuje revidirano poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, priložiti že predlogu za začetek postopka (1. in 2. točka drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP).
Po posebnem pravilu, določenem v tretjem odstavku 221.j člena ZFPPIPP, upniškemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave ni treba priložiti poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki vključuje tudi sezname terjatev upnikov. Revidirano poročilo o finančnem položaju in poslovanju je treba priložiti šele (najpozneje) hkrati z vložitvijo naknadnega predloga prisilne poravnave (1. točka četrtega odstavka 221.k člena v zvezi s 1. in 2. točko drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP). Zato sodišče upniškega odbora ne imenuje že s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave, temveč ga imenuje šele, ko je vloženo revidirano poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika. O imenovanju upniškega odbora mora sodišče odločiti v osmih dneh od prejema (vložitve) revidiranega poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (smiselno prvi odstavek 154. člena ZFPPIPP).
Po drugem odstavku 77. člena ZFPPIPP se v stečajnem postopku procesna dejanja, za katera ZFPPIPP določa, da jih opravlja upniški odbor, ne izvajajo v obdobju od začetka stečajnega postopka do dne, ko so imenovani ali izvoljeni člani upniškega odbora. To pomeni: če (in dokler) upniški odbor ni imenovan, se pri odločanju sodišča ne uporabljajo tista pravila ZFPPIPP, po katerih je mnenje oziroma soglasje upniškega odbora procesna predpostavka za odločitev sodišča. Pravilo, določeno v drugem odstavku 77. člena ZFPPIPP, je treba smiselno uporabiti tudi za postopek prisilne poravnave, ki je bil začet na upniški predlog, saj v takem primeru prav tako nastane položaj, da upniški odbor ni imenovan že s sklepom o začetku postopka.
Odločitev sodišča o številu upniških odborov in njihovi sestavi je odvisna od vrste ukrepov prisilnega prestrukturiranja, ki so predmet prisilne poravnave:
- če je po predlogu prisilne poravnave, ki ga vključuje načrt finančnega prestrukturiranja, prisilno prestrukturiranje navadnih terjatev po prvem odstavku 221.m člena ZFPPIPP omejeno samo na prisilno prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev, so člani upniškega odbora (nezavarovanih upnikov) samo imetniki navadnih finančnih terjatev;
- če predlog prisilne poravnave, ki ga vključuje načrt finančnega prestrukturiranja, vključuje tudi prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev po prvem odstavku 221.n člena ZFPPIPP, se v postopku prisilne poravnave oblikuje tudi upniški odbor ločitvenih upnikov.
Zato mora sodišče, da bi lahko odločilo o imenovanju upniškega odbora, vedeti, katere ukrepe prisilnega prestrukturiranja terjatev bo vključeval načrt finančnega prestrukturiranja. To lahko ugotovi na dva načina:
- iz vsebine načrta finančnega prestrukturiranja, ko je ta vložen, ali
- na podlagi izjave upnikov, na predlog katerih je sodišče začelo postopek prisilne poravnave, ki jo upniki vložijo pred vložitvijo načrta finančnega prestrukturiranja (naknadnega predloga prisilne poravnave).
To pomeni, da lahko glede oblikovanja upniškega odbora nastaneta dva položaja:
- prvi položaj nastane, če predlagatelji postopka prisilne poravnave priložijo revidirano poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (šele) ob vložitvi naknadnega predloga prisilne poravnave. Pri tem položaju sodišče odloči o imenovanju upniškega odbora hkrati z odločitvijo (sklepom) o ugotovitvi pogojev o glasovanju o naknadnem predlogu prisilne poravnave;
- pogosto je interes upnikov, na predlog katerih je sodišče začelo postopek prisilne poravnave, da je upniški odbor oziroma sta upniška odbora imenovana že prej. V takem primeru morajo upniki zagotoviti, da poslovodstvo dolžnika čim prej pripravi poročilo o finančnem položaju in poslovanju ter pridobi revizorjevo poročilo. Hkrati z vložitvijo revidiranega poročila o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju morajo dati izjavo o tem, katere ukrepe prisilnega prestrukturiranja nameravajo vključiti v načrt finančnega prestrukturiranja. Pri tem položaju mora sodišče odločiti o imenovanju upniškega odbora oziroma upniških odborov v osmih dneh po prejemu navedenega poročila in izjave predlagateljev.
V oddelku 4.8 ZFPPIPP so urejena nekatera posebna pravila, ki se uporabljajo v postopku prisilne poravnave nad srednjo ali veliko družbo (prvi odstavek 221.h člena ZFPPIPP). Posebna pravila, urejena v oddelku 4.8, imajo v razmerju do splošnih pravil, urejenih v oddelkih 4.1 do 4.6 ZFPPIPP, značilnost lex specialis. Zato izključujejo uporabo splošnih pravil glede vprašanj, ki so s posebnimi pravili urejena drugače.
To pomeni, da se za prijavo in preizkus terjatev v postopku prisilne poravnave, začetem na upniški predlog, uporabljajo splošna pravila o prijavi in preizkusu terjatev, urejena v pododdelku 3.4.2 ZFPPIPP (59. do 72. člen ZFPPIPP), razen glede položajev, ki so drugače urejeni s posebnimi pravili, urejenimi v oddelku 4.8 ZFPPIPP.
V nadaljevanju so ta pravila pojasnjena za položaj, ko je predmet naknadnega predloga prisilne poravnave po prvem odstavku 221.m ZFPPIPP člena omejen samo na prisilno prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev in ko je njegov predmet po 221.n členu ZFPPIPP tudi prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev.
Več v članku > dr. Nina Plavšak: Upniška prisilna poravnava
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
