Podjetje Backaldrin je registriralo blagovno znamko "Kornspitz" za mešanico za peko kruha. Mešanica se dobavlja povečini pekom, ki iz te mešanice naredijo podolgovato štruco s konico na obeh robovih. Backaldrin je privolil v uporabo blagovne znamke s strani pekov in distributerjev hrane, ki jim ti peki dobavljajo. Večina pekov in konkurenčnih podjetij ve, da je beseda Kornspitz registrirana kot blagovna znamka podjetja Backaldrin. Končni kupci pa besedo dojemajo kot splošno ime za tipične štruce kruha. To dojemanje je med drugim razloženo prek dejstva, da peki, ki uporabljajo Backaldrin mešanico, običajno ne obveščajo svojih kupcev, da je beseda Kornspitz registrirana blagovna znamka ali da so štruce narejene iz te mešanice.
Sodniki na sodišču EU so presojali vprašanje, ali je možno preklicati blagovno znamko, če se jo dojema kot splošno ime oz. občo oznako za proizvod ali storitev za katero je registrirana (zaradi dejanj ali opustitve imetnika v gospodarskem prometu), vendar ne s strani prodajalcev končnega izdelka, ampak s strani kupcev. Pri Backaldrin so zatrjevali, četudi so se kupci oz. potrošniki prenehali zavedati obstoja blagovne znamke, pa dejstvo, da se pekarne in prehrambeni trgovci zavedajo statusa blagovne znamke besede, preprečuje, da bi blagovna znamka postala splošno ime. Sodniki se niso strinjali, dejali so, da je znamko, v povezavi z izdelki za katere je registrirana, možno preklicati, če je znamka postala splošno ime za istovrstne izdelke z vidika kupcev izdelka. Dejstvo, da se prodajalci zavedajo obstoja blagovne znamke in izvora, ki ga označuje, ne more samo po sebi izključiti preklica znamke.
Za preprečitev prehoda blagovne znamke v splošno ime (generičnosti oz. izgube razlikovalnega učinka), mora imetnik znamke opraviti določena dejanja, da jo zaščiti. Da ni opravil dejanj, ki bi zaščitila status znamke, se šteje, če je imetnik opustil ravnanja, s katerimi bi se izkazal za zadostno skrbnega glede ohranitve razlikovalnega učinka svoje znamke. V primeru, kot je ta, v katerem prodajalci proizvoda, pridobljenega iz mešanice, ki jo dobavlja imetnik znamke, svojih strank na splošno ne obveščajo, da je bil znak, ki označuje zadevni proizvod, registriran kot znamka, in tako prispevajo k temu, da je ta znamka postala obča oznaka, pomeni opustitev navedenega imetnika, ki ne sprejme nobenih ukrepov, s katerimi bi te prodajalce lahko spodbudil k večji uporabi te znamke za prodajo proizvoda, za katerega je registrirana, opustitev v smislu člena 12(2)(a) Direktive 2008/95. Na splošno se je treba izogibati taki uporabi znamke, da se dojema s strani pomembne javnosti kot splošno ime za blago ali storitve, za katere je registrirana, namesto kot označbo izvora.
V primeru novega izdelka ali storitve, ki se trži prek določene blagovne znamke, je priporočljivo, da imetnik znamke predlaga tudi splošno ime za take izdelke ali storitve, ki bo različno od blagovne znamke. Na primer Apple na svoji spletni strani opozarja kupce, da je splošno ime za iPad-e in iPod-e mobilna digitalna naprava, besedi iPad in iPod pa sta registrirani blagovni znamki. Imetnik uspešne znamke, ki je v nevarnosti, da postane generična, mora obvestiti javnost, da je znamka zaščitena: - prek uporabe znakov za blagovne znamke (R) ali TM, - prek razlage v oglaševalskih gradivih, spletnih straneh ali embalaži izdelkov, da je blagovna znamka registrirana, - prek uporabe blagovne znamke z velikimi črkami ali v določeni pisavi oz. obliki, ipd.
Sodišče EU je preklicalo blagovno znamko v primeru Kornspitz, ker imetnik znamke ni spodbujal prodajalcev štruc kruha iz KORNSPITZ mešanice za peko, da obveščajo kupce, da je KORNSPITZ registrirana blagovna znamka, ki označuje izvor štruc kruha.
Če je blagovna znamka Skupnosti zajeta v slovarju, enciklopediji ali podobnemu delu, ki daje vtis, da je blagovna znamka splošno ime za določeno vrsto izdelkov ali storitev (za katere je registrirana), mora imetnik znamke zahtevati od izdajatelja dela, da v naslednji izdaji poleg navedbe blagovne znamke označi, da gre za registrirano blagovno znamko.
Pripravil: Miha Jesenko
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
