Kljub dosedanjim poskusom, da se z normativnimi spremembami doseže večja učinkovitost postopkov izvršbe in zavarovanja, stanje na tem področju še vedno ni zadovoljivo. Podatki sicer kažejo, da se stanje iz leta v leto izboljšuje. Najbolj problematično področje je področje nepremičninske izvršbe.
Temeljni način prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku ostaja javna dražba. Ugotovljeno je bilo, da je bilo na območju vseh izvršilnih sodišč v Republiki Sloveniji na prvi javni dražbi uspešnih manj kot 5% prodaj. Zato je po novem izklicna cena na prvi javni dražbi lahko postavljena na 70% ugotovljene vrednosti nepremičnine. Število javnih dražb je zmanjšano s tri na dve javni dražbi. Če nepremičnina na drugi javni dražbi ne bo prodana niti za polovico ugotovljene vrednosti, sodišče izvršbo na nepremičnino ustavi.
Spremenjen je tudi način prodaje nepremičnine (189.a člen), in sicer prodaja na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb. S tem se zakon želi izogniti špekulacijam, ki se lahko dogajajo na javnih dražbah.
191. člen (primerjalnik členov), ki ureja položitev kupnine, po novem določa, da se varščina kupcu ne vrne, če do sklenitve pogodbe ne pride iz razlogov, ki so na strani kupca. Varščina se razdeli med upnike.
Novela prinaša tudi možnost, da se lahko v primerih, ko je predmet izvršbe na nepremičnino posamezni solastniški delež, v izvršilnem postopku proda celotna nepremičnina, če se preostali solastniki s tem strinjajo. Možnost prodaje nepremičnine kot celote vpliva tako na večjo možnost prodaje, kot tudi na doseženo vrednost kupnine.
Eden glavnih ciljev sprememb je tudi razbremenitev izvršilnih sodnikov, tako da se jasno določajo in dodajo nova samostojna opravila strokovnim sodelavcem. Sodnikom so še vedno zaupana vsa opravila, ki predstavljajo sojenje v materialnopravnem smislu, razbremenjuje pa se jih tehničnih in administrativnih opravil in sprejemanja odločitev, ki predstavljajo sojenje zgolj v formalnem smislu.
Spremenjeni 74. člen (primerjalnik členov) omejuje možnost odloga tudi v primeru, kadar ga predlaga upnik, tako da lahko predlaga odlog le enkrat in najdlje za eno leto. Če se upnik in dolžnik dogovorita za moratorij ali obročno odplačevanje obveznosti in upnik predlaga odlog za več kot eno leto, zakon izrecno ureja novo možnost, po kateri se izvršba ustavi, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin. S tem je zagotovljeno upnikovo varstvo pravic ter ima možnost, da v okviru zastaralnega roka ponovno predlaga izvršbo.
Za pospešitev premičninske izvršbe zakon na novo ureja rubež registriranih premičnin tako, da se rubež registrske premičnine opravi že takoj z vpisom v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ne da bi moral izvršitelj pred tem opraviti fizični rubež premičnine.
Za preživninske terjatve je določeno, da imajo prednost pri poplačilu oziroma pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika. Podaljšuje se tudi čas, za katerega se lahko v okviru splošne ureditve izvršbe na denarno terjatev dolžnika predlaga izvršba za terjatve iz naslova zakonite preživnine brez ponovne vložitve predloga za izvršbo, in sicer z enega na dve leti.
Spremenjeni 135. člen (primerjalnik členov) jasno ureja status upravne izplačilne prepovedi, saj je na njeno pomanjkljivo ureditev že dalj časa opozarjala tako teorija kot praksa. Določajo se vsebina in učinki upravne izplačilne prepovedi.
Novela spreminja področje imenovanja, odgovornosti in delovanja izvršiteljev, tako da:
- dodaja med pogoje za imenovanje obveznost sklenitve zavarovalne pogodbe za zavarovanje odgovornosti,
- jasneje določa pravni standard nevrednosti javnega zaupanja,
- konkretneje določa pogoje za razrešitev in možnost suspenza izvršitelja,
- dodaja nove zahteve za objavo podatkov, in sicer podatek o številki skrbniškega računa, podatke o zavarovanju izvršiteljeve odgovornosti in podatek o varnem elektronskem predalu ter
- ureja dodatne pristojnosti Ministrstva za pravosodje v primeru nadzora nad delom izvršitelja.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
