Članice EU so v sredo v Bruslju podpisale medvladni sporazum o enotnem skladu za reševanje bank, ki je del enotnega mehanizma za reševanje bank, drugega stebra bančne unije. Cilj je, da začne sklad delovati januarja 2016 in da se v osmih letih napolni z enim odstotkom vseh kritih vlog v bankah sodelujočih držav, kar naj bi zneslo 55 milijard evrov. VEČ
Evropska komisija je sprejela popravljeno uredbo o splošnih skupinskih izjemah za državne pomoči. Uredba je del paketa modernizacije državnih pomoči s katero se želi izboljšati nadzor nad državnimi pomočmi, s tem pa pospešiti trajnostno, pametno in vključujočo rast. Del reforme je večja fleksibilnost držav pri dodelitvi pomoči brez predhodnega sporočanja Komisiji pod določenimi pogoji. VEČ
Poleg nove uredbe o splošnih skupinskih izjemah je Komisija sprejela še nov okvir podeljevanja državnih pomoči v raziskovanju, razvoju in inovacijah. Ta okvir predvideva pravila za ocenjevanje pomoči, ki ne spadajo med skupinske izjeme. VEČ
V paketu modernizacije državnih pomoči je Komisija sprejela tudi sporočilo glede modernizacije državnih pomoči, v katerem so opredeljene zahteve po transparentnosti. Za vsako pomoč nad 500.000 EUR bodo države članice morale objaviti identiteto prejemnika, vsoto, namen in pravno podlago. VEČ
Evropska komisija je sprejela uredbo o okoljsko primerni zasnovi, ki bo zagotovila bolj učinkovite transformatorje, saj bodo od 1. julija 2015 morali izpolnjevati zahteve minimalne energetske učinkovitosti. VEČ
Evropski parlament in Svet sta potrdila predloga uredbe o evropskem nalogu za zamrznitev bančnih računov in posodobljenih pravil za specializirano evropsko patentno sodišče (spremembe uredbe Bruselj I), na podlagi katerih se bo poenostavilo in pocenilo poslovanje v EU. VEČ
15. maja so začela veljati nova pravila za ocenjevanje učinkov projektov na okolje. Nova pravila po direktivi o ocenjevanju vplivov na okolje so enostavnejša, nudijo več zaščite za okolje in zmanjšujejo administrativne ovire. VEČ
Evropska komisija je objavila ekonomski pregled reforme finančnih pravil. Večina predlogov Komisije je bila že potrjenih, veliko jih je tudi že veljavnih, glede njihovega učinka pa bo potrebno še počakati. Namen reforme finančnih pravil je bil povrnitev finančne stabilnosti z rešitvami za regulatorne pomanjkljivosti in zlome trgov, tako da bo finančni sistem služil ekonomiji, s tem pa vrnil EU na pot trajnostne rasti. Za ta cilj je Komisija predlagala več kot 40 predlogov v manj kot petih letih. VEČ
Evropska komisija je pripravila predlog za popolno prepoved uporabe visečih mrež za ribolov v vseh vodah EU. Uporaba visečih mrež je že prepovedana za nekatere selivske ribe, sedaj pa bi se to v celoti prepovedalo. Prepoved je predvidena za leto 2015, take mreže pa bi bilo prepovedano tudi hraniti na ladjah. VEČ
Evropsko računsko sodišče je objavilo poročilo, v katerem ugotavlja, da je Komisija dokončala schengenski informacijski sistem druge generacije (SIS II) več kot šest let pozneje, kot je bilo načrtovano. Te negativne izkušnje je potrebno uporabiti za preprečitev podobnih zamud in prevelike porabe pri prihodnjih projektih informacijske tehnologije. VEČ
Odbor za regije je pozval vse lokalne in regijske organe v EU, da podpišejo Listino večnivojskega upravljanja v EU. Na vseh državnih ravneh bi bilo potrebno pri načrtovanju politik delovati v skladu z večnivojskim upravljanjem, saj se s tem učimo od drugih, si delimo dobre prakse in razvijamo participatorno demokracijo. VEČ
Sodišče EU je v zadevi C-475/12 presodilo, da države članice lahko nadzirajo upoštevanje pravil o varstvu potrošnikov s strani podjetij, ki nudijo elektronske komunikacijske storitve na njihovem ozemlju, ustanovljena pa so v drugi državi članici. Po drugi strani pa ne smejo teh podjetij siliti, da bi na njihovem ozemlju ustanovila podružnice. Tako države članice lahko zahtevajo od teh podjetij informacije, ki dokazujejo oz. potrjujejo njihovo upoštevanje pogojev v zvezi z varstvom potrošnikov. V zadevi je bila uporabljena direktiva 2002/20 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. VEČ
V zadevi C-333/13 je generalni pravobranilec podal svoje mnenje, da lahko Nemčija zavrne socialne dajatve iskalcem zaposlitve iz drugih držav članic na podlagi splošnega merila, ki dokazuje neobstoj dejanske povezave z državo gostiteljico. To pomeni, da lahko Nemčija zavrne te dajatve osebam, ki so prišle zgolj iskat ali delo ali socialno pomoč. V zadevi sta relevantni uredba 883/2004 in direktiva 2004/38. VEČ
V zadevi C-202/13 je generalni pravobranilec podal mnenje, da država članica ne more pogojevati pravice do vstopa državljana tretje države s predhodno pridobitvijo vize, če državljan že ima dovoljenje za prebivanje družinskega člana, izdanega s strani druge države članice, ki je državljan EU. Po mnenju pravobranilca bi tako ravnanje držav, torej izvajanje splošnega preventivnega ukrepa, pomenilo enako, kot če bi državi dovolili, da obide pravico do prostega gibanja in bi bilo v nasprotju z načelom vzajemnega priznavanja. V zadevi je bila uporabljena direktiva 2004/38 in Protokol 20 o uporabi nekaterih vidikov člena 20 Pogodbe o delovanju EU. VEČ
Pripravil: Miha JesenkoČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
