Španski državljan M. González je vložil pritožbo pri AEDP proti družbi La Vanguardia Ediciones SL, ki izdaja dnevnik z veliko naklado in družbama Google Spain in Google Inc. Pritožba je temeljila na tem, da internetni uporabnik, ki v iskalnik skupine Google vpiše ime M. Costeja González, najde povezave na dve strani dnevnika družbe La Vanguardia, na katerih je bilo objavljeno obvestilo o nepremičninski dražbi v zvezi s postopkom izvršbe zaradi neplačila socialnih prispevkov, v katerem je omenjeno ime M. Costeje Gonzáleza.
González je s pritožbo zahteval, naj se družbi La Vanguardia naloži, naj navedeni strani izbriše ali spremeni tako, da njegovi osebni podatki ne bodo več prikazani, ali uporabi orodja iskalnikov za zaščito teh podatkov. Poleg tega je zahteval, naj se družbi Google Spain ali Google Inc. naloži, naj izbriše ali prekrije njegove osebne podatke, tako da ne bodo več prikazani v zadetkih iskanja in v povezavah družbe La Vanguardia. M. Costeja González je v zvezi s tem navedel, da je bil postopek izvršbe proti njemu končan že pred več leti in da je njegovo omenjanje od takrat povsem brezpredmetno.
AEDP je pritožbo zavrnila v delu glede družbe La Vanguardia (ker je družba objavila podatke na podlagi odredbe ministrstva za delo in socialne zadeve, njen namen pa je bil zagotoviti čim večjo obveščenost o javni dražbi in pritegniti čim več dražiteljev), potrdilo pa v delu proti družbi Google Spain in Google Inc.
Google se je na odločbo AEDP pritožil na nacionalno sodišče (Audiencia Nacional). To sodišče je ugotovilo, da se pri navedenih tožbah postavlja vprašanje, katere obveznosti veljajo za družbe, ki upravljajo iskalnike, glede varstva osebnih podatkov zainteresiranih oseb, ki nočejo, da so nekatere informacije, ki so objavljene na spletiščih tretjih oseb in vsebujejo njihove osebne podatke, na podlagi katerih je te informacije mogoče povezati s temi osebami, locirane, indeksirane in dokončno dane na voljo internetnim uporabnikom. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, kako je treba Direktivo 95/46 razlagati v okviru tehnologij, ki so bile razvite po njeni objavi. Zato je prekinilo odločanje in Sodišču EU ta vprašanja predložilo v predhodno odločanje.
Predložitveno sodišče s prvim delom drugega vprašanja (stvarno področje uporabe direktive), ki ga je treba obravnavati na prvem mestu, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(b) Direktive 95/46 razlagati tako, da se dejavnost iskalnika kot dobavitelja vsebin, ki poišče informacije, ki jih na internetu objavijo ali postavijo tretje osebe, jih samodejno indeksira, začasno shrani in končno da na voljo internetnim uporabnikom po prednostnem vrstnem redu, šteje za „obdelavo osebnih podatkov“ v smislu te določbe, če te informacije vsebujejo osebne podatke. V primeru pritrdilnega odgovora predložitveno sodišče sprašuje, ali je člen 2(d) treba razlagati tako, da se družba, ki upravlja iskalnik, šteje za „upravljavca“ navedene obdelave osebnih podatkov v smislu te določbe.
Sodišče EU odgovarja, da je treba člen 2 (b) in (d) Direktive 95/46 razlagati tako, da se taka dejavnost iskalnika, šteje za „obdelavo osebnih podatkov“ v smislu člena 2(b), če te informacije vsebujejo osebne podatke, in da se po drugi strani družba, ki upravlja iskalnik, šteje za „upravljavca“ navedene obdelave v smislu navedenega člena 2(d).
Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem (ozemeljsko področje uporabe direktive) sprašuje, ali se lahko v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, uporabi nacionalna zakonodaja, s katero je prenesena Direktiva 95/46. Natančneje, ali je treba člen 4(1)(a) Direktive 95/46 razlagati tako, da se obdelava osebnih podatkov izvaja v okviru dejavnosti poslovne enote upravljavca na ozemlju države članice, če so podane določene okoliščine (recital 45).
Sodišče EU odgovarja, da je treba člen 4(1)(a) Direktive 95/46 razlagati tako, da se obdelava osebnih podatkov izvaja v okviru dejavnosti poslovne enote upravljavca na ozemlju države članice v smislu te določbe, kadar upravljavec iskalnika v eni od držav članic ustanovi podružnico ali hčerinsko družbo, ki se ukvarja s trženjem in prodajo oglasnega prostora na iskalniku, katerega dejavnost je usmerjena k prebivalcem tiste države članice.
Predložitveno sodišče z drugim delom drugega vprašanja (obseg odgovornosti upravljavca iskalnika na podlagi direktive) sprašuje, ali je treba člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 razlagati tako, da mora upravljavec iskalnika zaradi spoštovanja pravic iz teh določb s seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi imena osebe, odstraniti povezave na spletne strani, ki jih objavijo tretje osebe in ki vsebujejo informacije, ki se nanašajo na to osebo, tudi če to ime ali te informacije niso predhodno ali sočasno izbrisane s teh spletnih strani in tudi če je – če gre za tak primer – njihova objava na navedenih straneh sama po sebi zakonita.
Sodišče EU odgovarja, da je treba člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 razlagati tako, da mora upravljavec iskalnika zaradi spoštovanja pravic iz teh določb, in če so pogoji iz teh določb dejansko izpolnjeni, s takega seznama zadetkov odstraniti povezave na spletne strani, ki jih objavijo tretje osebe in ki vsebujejo informacije, ki se nanašajo na to osebo, tudi če to ime ali te informacije niso predhodno ali sočasno izbrisane s teh spletnih strani in tudi če je – če gre za tak primer – njihova objava na navedenih straneh sama po sebi zakonita.
Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem (obseg pravic zadevne osebe, ki so zagotovljene z direktivo) sprašuje, ali je treba člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 razlagati tako, da lahko zadevna oseba od upravljavca iskalnika zahteva, naj s seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi njenega imena, odstrani povezave na spletne strani, ki so jih zakonito objavile tretje osebe in ki vsebujejo resnične informacije o njej, ker bi bila lahko zaradi teh informacij oškodovana ali pa želi, da bi bile te informacije po določenem času „pozabljene“.
Sodišče EU odgovarja, da je treba omenjena člena razlagati tako, da je treba v okviru presoje pogojev za uporabo teh določb med drugim ugotoviti, ali ima zadevna oseba pravico, da zadevna informacija, ki se nanaša nanjo, zdaj ni več povezana z njenim imenom prek seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi njenega imena, pri čemer ugotovitev obstoja take pravice ni odvisna od tega, da vključitev zadevne informacije na seznam zadetkov tej osebi povzroča škodo. Ker lahko zadevna oseba v skladu s temeljnimi pravicami, ki jih ima na podlagi členov 7 in 8 Listine, zahteva, da zadevna informacija ni več na voljo splošni javnosti prek vključitve na tak seznam zadetkov, imajo te pravice načeloma prednost ne le nad gospodarskim interesom upravljavca iskalnika, ampak tudi nad interesom te javnosti, da do navedene informacije dostopi z iskanjem na podlagi imena.
Vendar ne bi bilo tako, če bi se izkazalo, da je zaradi posebnih razlogov, kot je vloga navedene osebe v javnem življenju, poseg v njene temeljne pravice upravičen zaradi prevladujočega interesa navedene javnosti, da ima prek te vključitve dostop do zadevne informacije.
Pripravil: Miha Jesenko
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
